Jedro

Revident spregleda, da je bila sodba Višjega sodišča v Kopru Cp 105/2000 z dne 6. 9. 2000 razveljavljena in da je Višje sodišče v Kopru v ponovljenem postopku 27. 11. 2001 izdalo odločbo I Cp 671/2001, v kateri je pritožbo tožnice (pravne prednice sedanjih revidentov) zavrnilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožniki morajo nerazdelno povrniti toženi stranki stroške odgovora na revizijo v višini 314 EUR v 15. dneh od vročitve te odločbe.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrglo tožbo v delu, v katerem tožniki zahtevajo ugotovitev neveljavnosti pogodbe o izpolnitvi z dne 23.4.2002 SV 194/02 ter zavrnilo zahtevek, da je vknjižba lastninske pravice na podlagi navedene pogodbe neveljavna, da se izbriše vknjižba lastninske pravice na toženca in hkrati vzpostavi predhodno zemljiškoknjižno stanje.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo in sklep sodišča prve stopnje.

Navedbe revidentov

3. Zoper sodbo in sklep sodišča druge stopnje so tožniki vložil revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava. Navajajo, da ni resnična trditev, da naj bi bila kupoprodajna pogodba razveljavljena, kar naj bi izhajalo iz sodbe Okrajnega sodišča v Sežani z dne 5.7.1999 P 121/93. Višje sodišče v Kopru je 6.9.2000 s sodbo Cp 105/2000 prvostopenjsko sodbo razveljavilo le v prvem delu, kjer je tožeča stranka uveljavljala lastništvo na parcelah, nadalje pa je sodbo prve stopnje spremenilo tako, da je bil toženec dolžan tožnici izdati listino za vknjižbo lastninske pravice na teh parcelah. Vrhovno sodišče je s sodbo II Ips 383/2002 z dne 27. 2. 2003 revizijo tožeče stranke zavrnilo. Iz drugostopenjske sodbe tako izhaja, da je I. V. dolžan s tožečo stranko skleniti kupoprodajno pogodbo za nakup teh parcel, sicer sodba nadomesti tako listino. Tožena (pravilno tožeča) stranka ima tako s pravnomočno sodbo dokazilo o lastništvu teh parcel in bi moralo zato sodišče ugoditi njeni izbrisni tožbi. Ko se je toženec v zemljiško knjigo vpisal kot lastnik, je bila v veljavi začasna odredba na prepoved odsvojitve in obremenitve teh nepremičnin, zato njegova vknjižba ni bila opravljena zakonito. S tem ko sta I. V. in tožnik (pravilno toženec) v nasprotju s sodbo sodišča sklenili kupoprodajno pogodbo za te iste nepremičnine, sta izigrala sodišče in toženo stranko (pravilno tožečo stranko). Predlaga, da revizijsko sodišče sodbi sodišč druge in prve stopnje spremeni in tožbenemu zahtevku v celoti ugodi.

4. Sodišče je revizijo vročilo nasprotni stranki, ki je nanjo odgovorila in predlagala njeno zavrnitev in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Sodišče prve stopnje je ugotovilo naslednje dejansko stanje, ki je prestalo pritožbeni preizkus: toženec je zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin parc.št. 2345, 2346 in 2348, vl. št. 287 k. o. ...; pred tožencem je bil kot lastnik vknjižen I. V.; zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice z dne 21. 11. 2002 na ime toženca je bil izvršen na podlagi Pogodbe o izpolnitvi z dne 23. 4. 2002, ki sta jo sklenila toženec in I. V. v zvezi s pravnomočno sodbo Okrajnega sodišča v Sežani P 201/95 z dne 5. 7. 1999; v zvezi s spornimi nepremičninami je postala pravnomočna sodba Okrajnega sodišča v Sežani P 201/95, s katero je sodišče razsodilo, da se razveljavita kupoprodajna pogodba, sklenjena med F. Č. in I. V. z dne 27. 10. 1992 ter aneks k tej pogodbi z dne 3. 11. 1992, ter da je I. V. dolžan nepremičnine ponuditi v prednakup tožniku (sedanjemu tožencu) pod enakimi pogoji, kot je bilo v razveljavljeni pogodbi ponujeno F. Č., sicer bo tako listino nadomestila sodba. Vsled razsojenega sta I. V. in sedanji toženec 23. 4. 2002 sklenila Pogodbo o izpolnitvi; v pravdi P 121/93 pa je bil zavrnjen tožbeni zahtevek F. Č. zoper I. V. na ugotovitev njene lastninske pravice na spornih nepremičninah in na izstavitev zemljiškoknjižne listine ter zahtevek po nasprotni tožbi na razveljavitev kupoprodajne pogodbe z dne 27. 10. 1992 ter aneksa z dne 3. 11. 1992. 7. Iz sodbe VS RS II Ips 383/2002 izhaja, da je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo pravne prednice tožnikov, ki je izredno pravno sredstvo vložila zoper pravnomočno odločitev sodišča, ki je zavrnilo tožbeni zahtevek na ugotovitev njene lastninske pravice na spornih nepremičninah in zahtevek iz nasprotne tožbe za razveljavitev prodajne pogodbe z dne 27. 10 in 3. 11. 1992. Iz navedene odločbe in v prejšnjem odstavku povzetega dejanskega stanja tako ne sledi revizijska trditev, da je bil takratni toženec dolžan pravni prednici tožnikov izstaviti listino za vknjižbo lastninske pravice na spornih nepremičninah in takšna trditev predstavlja nedovoljeno izpodbijanje dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Revident namreč spregleda, da je bila sodba Višjega sodišča v Kopru Cp 105/2000 z dne 6. 9. 2000 razveljavljena (sklep VS RS II Ips 595/2000 z dne 20. 6. 2001) in da je Višje sodišče v Kopru v ponovljenem postopku 27. 11. 2001 izdalo odločbo I Cp 671/2001, v kateri je pritožbo tožnice (pravne prednice sedanjih revidentov) zavrnilo.

8. Glede na pravnomočno odločitev Okrajnega sodišča v Sežani P 201/95, ki je med drugim I. V. zavezalo k sklenitvi kupoprodajne pogodbe za sporne nepremičnine s sedanjim tožencem, je neutemeljen revizijski očitek o tem, da sta omenjena izigrala sodišče in tožnike.

9. Pravilna pa je tudi pravnomočna odločitev sodišča, da ni podana aktivna legitimacija tožnikov za vložitev izbrisne tožbe (243. členom Zakona o zemljiški knjigi).

10. Ker je materialno pravo pravilno uporabljeno, je bilo treba revizijo tožnikov na podlagi določbe 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrniti. Odločitev o stroških temelji na 154. členu v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP ter stroškovniku na l. št.60.