Jedro

Sodišče prve stopnje je pravilno odločilo o predlogu za odložitev postopka razdružitve solastne nepremičnine za največ tri leta v smislu določbe 3. odstavka 70. člena ZNP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da slabo zdravstveno stanje udeleženca A. B. ni z ničemer izkazano, pritožbeno sodišče pa na podlagi samih pritožbenih navedb ugotavlja, da ta nasprotni udeleženec niti v pritožbi ni uspel z ustreznim listinskim dokazom izkazati svojega slabega zdravstvenega stanja, ki naj bi se s selitvijo iz sporne nepremičnine lahko še poslabšalo. Ob takšnem dejanskem stanju pa je tudi pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da niso izkazane okoliščine prehodne narave s predvidljivim prenehanjem, kar bi šele omogočilo odločitev z odložitvijo njene izvršitve.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje solastnino predlagateljev ter nasprotnih udeležencev na nepremičnini oznake 250.E, vpisane v vl. št. 1488/183 k.o. X pri Okrajnem sodišču v Ljubljani, pri kateri je v zemljiški knjigi kot lastnik še vedno do celote vknjižen AB, na podlagi sklepa o dedovanju opr.št. I D 354/2006, ki v zemljiški knjigi še ni zaveden, tako da so solastniki: vsi predlagatelji do 1/12, razen A B, ki je solastnik do 7/12, razdružilo tako, da se nepremičnina proda in razdeli kupnina v sorazmerju s solastninskimi deleži strank. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Skupne stroške postopka, ki znašajo 621,20 EUR, trpita predlagatelja vsak do 1/12 in nasprotni udeleženci A B do 7/12, M. Š., V. B. in Z.T. pa vsaka do 1/12. Nasprotni udeleženci so dolžni predlagateljema M. P. in D. P. povrniti skupne stroške postopka v skupni višini 576,00 EUR in sicer A.B. v višini 403,20 EUR, M.Š., V. B. in Z. T. pa vsaka v višini 57,60 EUR, v 15 dneh od prejema tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Zoper navedeni sklep vlagajo pritožbo prvi, drugi in tretji nasprotni udeleženec. Uveljavljajo vse pritožbene razloge in predlagajo, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v 1. točki spremeni tako, da predlog predlagatelja zavrne oziroma podrejeno, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. Očitajo preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, ki je zmotno ugotovilo, da ni soglasja med solastniki za razdružitev solastnine tako, da bi nasprotni udeleženci izplačali solastniški delež predlagateljema. Na ta način je sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje ter kršilo določila materialnega prava. Želja vseh strank tega postopka je, še posebej pa nasprotnih udeležencev, da se izplača solastniški deleže predlagateljema in s tem prepreči prodajo stanovanja. Da so imeli nasprotni udeleženci res ta interes izhaja tudi iz njihove ponudbe, razvidne iz sodnega spisa. Res je, da se stranke niso sporazumele glede zneska na zadnjem naroku, je pa vsekakor sodišče prekmalu odločilo, da med strankama ni soglasja. Tako je napačno razumelo voljo strank, ki so natančno navedle, da se z novo ponudbo predlagatelja, dano na zadnji obravnavi, ne strinjajo. V konkretnem primeru bi sodišče moralo priti do drugačnega sklepa, ne pa zaključiti zadeve na način, kot je razvidno iz sklepa z dne 25. 11. 2010. Na podlagi razpravnega načela je sodišču v nepravdnem postopku omogočeno izvesti tudi dokaze, ki jih udeleženci postopka niso predlagali, zlasti še, če so ti dokazi pomembni za odločitev. Zato bi bilo smotrno, da bi sodišče pred odločitvijo najprej predlagalo izvedenca gradbene stroke, ki bi ocenil tržno vrednost nepremičnine, šele na podlagi te cenitve bi sledila pravilna in korektna odločitev o višini izplačila solastniškega deleža predlagateljema. Predlagajo tudi nov dokaz o trenutno izredno slabem zdravstvenem stanju nasprotnega udeleženca A. B.. Gre za novoto, ki jo nasprotni udeleženci brez svoje krivde niso mogli predložiti prej, saj na zdravstveno stanje nasprotnega udeleženca nimajo vpliva. Dejstvo je tudi, da je A.B. kronični bolnik, ki se v pristojnem zdravstvenem domu zdravi že od leta 1999, vendar pa se mu je zdravstveno stanje v decembru 2010 zelo poslabšalo in je bil pred kratkim celo hospitaliziran v bolnišnici, kjer je opravil nekaj preiskav. Dokazov pritožniki še ne morejo priložiti, ker na izvide še vedno čakajo. Zato predlagajo, da sodišče omogoči prvemu nasprotnemu udeležencu, da dostavi zdravniško dokumentacijo, ki jo še čaka oziroma tudi zdravniško potrdilo njegovega osebnega zdravnika. Ta je že dlje časa odsoten, zato je zdravniško potrdilo, ki je priloženo k tej pritožbi kot dokaz, izdala nadomestna zdravnica, ki drugačnega potrdila ni pristojna izdati. Njegov osebni zdravnik pa bo nemudoma po prejemu izvidov predložil le-te, kakor tudi dokaz o hospitalizaciji prvega nasprotnega udeleženca. Predlaga, da sodišče skladno s 3. odstavkom 70. člena ZNP odloži postopek razdružitve solastne nepremičnine za največ tri leta, saj se je šele sedaj izkazalo, da gre za izredno neprimeren čas in bi bilo prav, da se s postopkom počaka vsaj toliko časa, da se zdravstveno stanje B. izboljša. Vsekakor pa bi v nasprotnem primeru njemu nastala nepopravljiva škoda, ker je trenutno v tako slabem zdravstvenem stanju, da pod nobenim pogojem ni zmožen selitve, še več vsakršne dodatne psihične bolečine mu lahko zdravstveno stanje zelo poslabšajo in imajo zanj usodne posledice. Prilagajo zdravniško potrdilo z dne 14. 3. 2011 in predlagajo zaslišanje nasprotnega udeleženca A. B..

Pritožba ni utemeljena.

Iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 25. 11. 2010 povsem jasno izhaja, da udeleženci tega postopka niso vztrajali na predlogu, da namesto prodaje pripada stvar v celoti enemu do njih, če izplača druge solastnike tako, da jim plača sorazmerni delež prodajne cene, ki jo določi sodišče (4. in 5. odstavek 70. člena SPZ). V zapisniku je namreč jasno zapisano, "da glede na to, da ni soglasja o višini izplačila, obe stranki menita, da za izplačilo v konkretni zadevi ni možnosti." Zato so drugačne pritožbene navedbe, češ da naj bi sodišče napačno razumelo voljo strank, ki naj bi natančno navedle, da se z novo ponudbo predlagatelja, dano na zadnji obravnavi, ne strinjajo, v nasprotju z navedenim zapisom. Zato je neutemeljena tudi pritožbena zahteva, da bi moralo sodišče pred odločitvijo postaviti izvedenca gradbene stroke, ki bi ocenil tržno vrednost nepremičnine, in na podlagi cenitve odločiti o višini izplačila solastniškega deleža predlagateljema.

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odločilo o predlogu za odložitev postopka razdružitve solastne nepremičnine za največ tri leta v smislu določbe 3. odstavka 70. člena ZNP. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da slabo zdravstveno stanje udeleženca A. B. ni z ničemer izkazano, pritožbeno sodišče pa na podlagi samih pritožbenih navedb ugotavlja, da ta nasprotni udeleženec niti v pritožbi ni uspel z ustreznim listinskim dokazom izkazati svojega slabega zdravstvenega stanja, ki naj bi se s selitvijo iz sporne nepremičnine lahko še poslabšalo. Ob takšnem dejanskem stanju pa je tudi pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da niso izkazane okoliščine prehodne narave s predvidljivim prenehanjem, kar bi šele omogočilo odločitev z odložitvijo njene izvršitve. Tudi pritožbi priloženo zdravniško potrdilo nadomestne zdravnice ne izkazuje omenjenih potrebnih pravno odločilnih okoliščin. Iz potrdila izhaja, da gre za sicer kroničnega bolnika, vendar pa prav ta okoliščina kaže na to, da njegovo stanje ni predvidljivo in začasne narave, kar pomeni prej to, da bi upoštevanje te osebne okoliščine lahko celo preprečilo uspešno razdružitev solastne nepremičnine tudi še v bodoče. Ob povedanem je torej sodišče prve stopnje pravilno in v zadostnem obsegu ugotovilo dejansko stanje, nanj pa tudi pravilno uporabilo materialno pravo z izbiro pravilnega načina razdelitve solastne nepremičnine. Tudi ni izkazana nobena procesna kršitev, pri čemer pritožbeno sodišče tudi ugotavlja, da iz same vsebine pritožbe niti ni razvidno, katero procesno kršitev naj bi sodišče prve stopnje storilo, samo pa pritožbeno sodišče tudi ne ugotavlja, kakšne po uradni dolžnosti upoštevne bistvene kršitve določb nepravdnega postopka. Zato je moralo pritožbo zavrniti in potrditi izpodbijani sklep (353. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).