Jedro

Pravica do daljšega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni vezana na zavarovanca, ki uveljavlja pravico do nevštevanja že izkoriščene dobe za odmero pravice do denarnega nadomestila, temveč na pogoje, ki jih mora ta izpolnjevati za pravico do daljšega plačila prispevkov. Te pogoje pa morajo za priznanje te pravice izpolnjevati tudi zavarovanci, ki jim ob prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost manjkata manj kot dve leti do upokojitve. To je 57 let starosti ali 35 let zavarovalne dobe.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v višini 257,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca z dne 28. 2. 2014 in 10. 6. 2013 ter tožniku priznalo pravico do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogoja za upokojitev. Presodilo je, da mora biti pogoj za uveljavitev navedene pravice izpolnjen v času prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost in ne ob nastopu brezposelnosti. Tožencu je naložilo tudi plačilo stroškov postopka tožnika.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi razlogi in pravno presojo prvostopenjskega sodišča. Je pa priznano pravico do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje tudi datumsko omejilo. Priznalo jo je od 1. 5. 2013 do 27. 1. 2015. Strinjalo se je s stališčem sodišča prve stopnje, da je v zakonu določeno izpolnjevanje pogojev vezano na obdobje uveljavljanja pravice in ne na datum vložitve vloge.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženec vložil revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Opozarja na 68. in 69. člen Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami). Prvi ureja pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, drugi pa upoštevanje zavarovalne dobe, od katere je bila pravica že odmerjena, pri odločanju o ponovni pravici do denarnega nadomestila za brezposelnost. Izjema velja za zavarovance, ki so dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe. Sporno je, kdaj mora biti izpolnjen eden od obeh pogojev – ob ponovni uveljavitvi pravice do denarnega nadomestila ali med uživanjem pravice. Po stališču toženca besedna zveza „ob ponovnem uveljavljanju pravice“ pomeni, da mora zavarovanec pogoj starosti ali zavarovalne dobe izpolnjevati na prvi dan upravičenosti do denarnega nadomestila. To potrjuje tudi besedilo 38. člena novele ZUTD (ZUTD-A, Ur. l. RS, št. 21/2013), po kateri to velja le za zavarovanca iz drugega odstavka 69. člena ZUTD, ki na prvi dan upravičenosti do denarnega nadomestila oziroma naslednji dan po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja izpolni pogoj starosti ali zavarovalne dobe. Le v tem primeru je ob dejstvu, da še ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev, upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če mu do upokojitve manjkata največ dve leti in je hkrati brezposelna oseba. Ob razlagi, ki sta jo zavzeli sodišči, to ne bi bilo potrebno. Oporeka tudi priznanim stroškom postopka. Meni, da je bil odgovor na pritožbo nepotreben in zato tožnik ni upravičen do stroškov pritožbenega postopka. Predlaga, da sodišče reviziji ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne oziroma podrejeno, da vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) vročena tožniku, ki v odgovoru predlaga njeno zavrnitev. Meni, da sta starostna meja ali zavarovalna doba relevantni šele ob izteku denarnega nadomestila in ne že ob njegovem priznanju. ZUTD-A je določil novo pravico. Vloga zanjo je ločena od vloge za priznanje pravice do denarnega nadomestila. Z navedeno novelo je zakonodajalec želel popraviti „prikrajšanje“ starejših brezposelnih zavarovancev, ki so imeli pred sprejetjem ZUTD večje pravice.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

8. Tožnik je denarno nadomestilo za primer brezposelnosti prejemal v obdobju od 27. 4. 1994 do 26. 4. 1995 in od 1. 4. 2011 do 30. 4. 2013. Ob zadnjem priznanju pravice do denarnega nadomestila je bil star 55 let in je imel več kot 30 let zavarovalne dobe. Obravnavan je bil na podlagi takrat veljavnega drugega odstavka 69. člena ZUTD in mu pri določitvi trajanja nadomestila za brezposelnost ni bil upoštevan čas prejemanja tega nadomestila v letih 1994 in 1995. V času prejemanja denarnega nadomestila za brezposelnost je dopolnil starost 57 let. Tožnik je 7. 5. 2013 vložil zahtevo za uveljavitev pravice do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev. Po informaciji Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje bo te pogoje izpolnil 28. 1. 2015. Toženec je njegovo zahtevo zavrnil, ker ob nastopu brezposelnosti, dne 1. 4. 2011, še ni bil star 57 let. 9. ZUTD v 68. členu določa, da je zavarovanec, ki mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto in je brezposelna oseba, upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za zavarovance iz drugega odstavka 69. člena je ZUTD-A podaljšal pravico do plačila prispevkov na največ dve leti, če v tem času izpolnijo pogoje za starostno upokojitev. To pravico lahko uveljavijo do 1. 3. 2018. 10. V prvem odstavku 69. člena ZUTD je uveljavljeno načelo izkoriščenosti pravice pri odmeri denarnega nadomestila. Zavarovancu se pri odmeri denarnega nadomestila v zavarovalno dobo ob ponovnem uveljavljanju pravice ne všteva zavarovalna doba, od katere mu je bila pravica do denarnega nadomestila že odmerjena, in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Izjemo od tega načela določa drugi odstavek tega člena. Načelo izkoriščenosti pravice tako ne velja za zavarovanca, ki je ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnil starost 55 let in ima 30 let zavarovalne dobe. ZUTD-A je spremenil pogoja; določil je, da je za to ugodnost treba izpolniti enega od pogojev, 57 let starosti ali 35 let zavarovalne dobe.

11. Sporno je, kdaj bi moral tožnik izpolniti pogoj starosti ali pogoj zavarovalne dobe, da bi pridobil pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v trajanju do dveh let, to je že 1. 4. 2011 ali kadarkoli od tega dne do prenehanja pravice do denarnega nadomestila, to je do 30. 4. 2013. 12. V 68. členu ZUTD je priznanje pravice do plačila prispevkov vezano na izpolnjevanje minimalnih pogojev za starostno upokojitev, ki ne sme biti odmaknjena več kot eno leto. Pogoj starosti ni določen, prav tako ne pogoj pokojninske dobe. Po uveljavitvi ZUTD je 1. 1. 2013 začel veljati Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (ZPIZ-2, Ur. l. št.96/2012 s spremembami), ki je zaostril pogoj starosti in zavarovalne dobe in ne določa več minimalnih pogojev za starostno upokojitev. S tem se je zlasti poslabšal položaj tistih brezposelnih delavcev, ki jim je po prej veljavnem zakonu (1) po prenehanju pravice do denarnega nadomestila manjkalo največ tri leta do izpolnitve pogojev za upokojitev. Ta pogoj je moral biti izpolnjen pred iztekom pravice do denarnega nadomestila in ne že ob njeni uveljavitvi (2). Ker je nova ureditev pravic iz zavarovanja za brezposelnost in pokojninskega zavarovanja posegla v pričakovane pravice brezposelnih oseb pred upokojitvijo, je ZUTD-A omilil te pogoje tako, da je podaljšal trajanje pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje iz 68. člena ZUTD na največ dve leti. Ta ugodnost velja do konca marca 2018 za zavarovance iz drugega odstavka 69. člena in sovpada s pogoji starosti in pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine v prehodnem obdobju. Velja za tiste zavarovance, ki so ob njenem uveljavljanju dopolnili 57 let starosti ali imajo 35 let zavarovalne dobe.

13. Pravica do daljšega plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ni vezana na zavarovanca, ki uveljavlja pravico do nevštevanja že izkoriščene dobe za odmero pravice do denarnega nadomestila, temveč na pogoje, ki jih mora ta izpolnjevati za pravico do daljšega plačila prispevkov. Te pogoje pa morajo za priznanje te pravice izpolnjevati tudi zavarovanci, ki jim ob prenehanju pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost manjkata manj kot dve leti do upokojitve. To je 57 let starosti ali 35 let zavarovalne dobe.

14. Ni sprejemljivo stališče, da ugodnost, ki jo določa ZUTD-A, velja le zavarovance, ki jim pri odmeri nadomestila za brezposelnost ni bila upoštevana že izkoriščena doba in so bili takrat stari 57 let. To bi pomenilo, da te pravice ne bi mogli uveljavljati zavarovanci, pri katerih ne gre za uporabo drugega odstavka 69. člena ZUTD, ker so prvič uveljavljali pravico do denarnega nadomestila, starost 57 let pa so izpolnili v času njegovega prejemanja. S tem bi bil izničen namen novele ZUTD-A, da se zagotovi socialna varnost širši skupini starejših delavcev pred upokojitvijo, saj bi bila s tem zožena ta pravica le na zavarovance, obravnavane po drugem odstavku 69. člena ZUTD. Poleg tega uporaba te določbe na način, za katerega se zavzema toženec, glede na pogoje za starostno upokojitev, ni smiselna. Zavarovanec, ki mu je ob starosti 57 let priznana pravica do denarnega nadomestila za brezposelnost v trajanju 25 mesecev zaradi neupoštevanja že izkoriščene dobe, bi že s priznanjem te dobe in uporabo 68. člena ZUTD izpolnil pogoje za starostno upokojitev po ZPIZ-2 v prehodnem obdobju.

15. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi, na katerih temelji revizija, niso podani, zato jo je na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo.

16. Odločitev o stroških temelji na 154. in 155. členu ZPP. Ker tožena stranka z revizijo ni uspela, mora toženi stranki v skladu z Zakonom odvetniški tarifi (Ur. l. RS, št. 76/2015) povrniti stroške nagrade za postopek z revizijo v višini 257,00 EUR (450 točk x 0,459, + 2 % materialnih stroškov, vse z 22 % DDV).

(1) 26. člen Zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, Ur. l. RS št. 107/2006 – uradno prečiščeno besedilo s spremembami, ZZZPB.

(2) Komentar k 26. členu ZZZPB, GV, Ljubljana 1999, str. 80.