Jedro

Tožniku je na podlagi 68. člena ZUTD ob izteku pravice do denarnega nadomestila pripadala pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, v kolikor mu je do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo največ eno leto ter je brezposelna oseba. V 69. členu ZUTD je v prvem odstavku določeno načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe in sicer tako, da se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Načelo o izkoriščenosti zavarovalne dobe po drugem odstavku 69. člena ZUTD ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe. Za te zavarovance je zakonodajalec z ZUTD-A v 38. členu določil, da ne glede na določbo 68. člena ZUTD zavarovancem, ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnijo pogojev za starostno upokojitev v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ 2 leti ter imajo status brezposelne osebe.

Z jezikovno in namensko razlago drugega odstavka 69. člena ZUTD se pride do zaključka, da je v zakonu določeno izpolnjevanje pogojev vezano na obdobje uveljavljanja pravice in ne na dan vložitve vloge. Dikcija „ob ponovnem uveljavljanju pravice“ iz drugega odstavka 69. člena ZUTD se nanaša na celotni čas ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in ne na točno določen presečni datum. Zavarovanec mora ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolniti starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, navedeni pogoj pa je tožnik v času ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti izpolnil.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se izpodbijana sodba v II. točki izreka spremeni tako, da se ta glasi: „Tožniku se prizna pravica do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za obdobje od 1. 5. 2013 do 27. 1. 2015.“

II. V preostalem se pritožba zavrne in v nespremenjenem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

III. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo v višini 214,18 EUR, v roku 15 dni po prejemu sodbe, po tem roku z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je odpravilo dokončno odločbo tožene stranke št. ... z dne 28. 2. 2014 in prvostopenjsko odločbo št. ... z dne 10. 6. 2013 (I. točka izreka), tožniku priznalo pravico do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogoja za upokojitev (II. točka izreka) in toženki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v višini 128,50 EUR, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku izpolnitvenega roka dalje, do plačila (III. točka izreka). Štelo je, da je 38. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o urejanju trga dela (ZUTD-A, Ur. l. RS, št. 21/13) v 38. členu določil, da je do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne glede na določbo 68. člena zakona, upravičen zavarovanec iz drugega odstavka 69. člena zakona. Tožnik izpolnjuje pogoj starosti 57 let, ki ga je tožnik izpolnil v obdobju, ko mu je bila še priznana pravica do denarnega nadomestila, do izpolnitve pogojev za starostno pokojnino, pa sta mu na dan vložitve vloge (7. 5. 2013) manjkali največ 2 leti. V tem je zakonsko besedilo določila jasno in določno in ga ni mogoče tolmačiti v tem smislu, da bi moral tožnik izpolniti starost 57 let „ob ponovnem uveljavljanju“ na datum vložitve zahtevka za priznanje denarnega nadomestila, to je 1. 4. 2011. 2. Pritožuje se toženka. Vztraja na stališču, da bi tožnik, ki je pravico do denarnega nadomestila ponovno uveljavljal 5. 4. 2011 bil upravičen do plačila prispevkov, če bi pogoj starosti 57 let ali 35 let zavarovalne dobe izpolnjeval na dan 1. 4. 2011. Navedeno izhaja iz določbe 38. člena ZUTD-A v povezavi z drugim odstavkom 69. člena ZUTD. Zavarovanec iz drugega odstavka 69. člena ZUTD je zavarovanec, ki je ob ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila dopolnil starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe. Tega pogoja tožnik ob ponovnem uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila, to je prvi dan po prenehanju obveznega ali prostovoljnega zavarovanja oziroma na prvi dan, ko bi mu denarno nadomestilo pripadalo, ni izpolnjeval (na dan 1. 4. 2011). Tožniku je obvezno zavarovanje iz naslova zaposlitve prenehalo 31. 3. 2011. Sodišče je v II. točki izreka tožniku priznalo pravico do plačevanja prispevkov do izpolnitve pogojev za upokojitev, pri tem pa trajanje pravice ni datumsko opredelilo, niti ni določilo začetka, torej prvega dne, od katerega bi bil tožnik, če že, upravičen do plačila teh prispevkov. Sodišče je pri odločanju vezano na časovni okvir kot ga je opredelil tožnik v tožbi, kjer je zahteval, da se mu prizna pravica do plačila prispevkov od 1. 5. 2013 do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev, to je 28. 1. 2015. Glede na navedeno je sodba obremenjena z absolutno bistveno kršitvijo določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izrek sodbe nerazumljiv, sodišče pa tudi v obrazložitvi ni podalo nikakršnih razlogov glede časovnega okvirja, v katerem bi bil tožnik upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Sodišče v sklepu o stroških postopka ni določilo roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti, temveč je odločilo, da je toženka dolžna tožniku povrniti stroške postopka v višini 128,50 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po izteku izpolnitvenega roka dalje do plačila in je tako tudi stroškovni del sodbe obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo določb postopka, ker ni določen in naložen rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti ni podlage za določitev teka zakonskih zamudnih obresti od zneska 128,50 EUR, v kolikor bi pritožbeno sodišče pritožbo toženke zavrnilo.

3. Tožnik je podal odgovor na pritožbo, v katerem prereka vse navedbe toženke in vztraja pri svojih dosedanjih navedbah. Meni, da glede na to, da je dejansko stanje med strankama nesporno, je sodišče pravilno tolmačilo določilo 38. člena ZUTD-A v povezavi z drugim odstavkom 69. člena ZUTD glede izpolnjevanja pogoja starosti oziroma zavarovalne dobe. Spor se nanaša na to, ali bi moral tožnik pogoja izpolnjevati v trenutku vložitve vloge za ponovno pridobitev pravice, ali pa sta morala biti pogoja izpolnjena tekom obdobja uveljavljanja pravice. Meni, da tako jezikovna kot tudi logična razlaga citiranih določb podpirata razumevanje, po katerem mu pravica do plačila prispevkov do izpolnitve pogojev za upokojitev pripadata, če je pogoj izpolnjen tekom obdobja ponovnega uveljavljanja pravice. Izrazov „uveljavitev“ in „uveljavljanje“ ne gre enačiti. Prvi zaznamuje trenutek pridobitve pravice, drugi pa čas njenega uživanja, tako da 119. člen ZUTD podpira tožnikovo interpretacijo termina iz drugega odstavka 69. člena ZUTD. Ta je tudi povsem v skladu z drugimi določbami ZUTD, predvsem pa z namenom zakonodajalca po širitvi kroga upravičencev. ZUTD ločuje med vložitvijo vloge (dnevom, ko zavarovanec vloži zahtevo) in uveljavitvijo pravice (dnevom, ko je zavarovancu priznana pravica po odločbi pristojnega organa) in uveljavljanjem pravice (obdobjem uživanja pravice). Tožnik je pravico iz 38. člena ZUTD-A lahko uveljavil šele po izteku pravice do denarnega nadomestila in se tako roki iz 119. člena ZUTD na njeno uveljavitev ne nanašajo. Drugačna razlaga 38. člena ZUTD-A v povezavi z drugim odstavkom 69. člena ZUTD kot jo interpretira tožnik, bi popolnoma izničila namen zakonodajalca po širitvi kroga upravičencev do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Rok, ki se nanaša za prostovoljne povrnitve stroškov je določen v korist stranke, ki so ji priznani stroški, saj po izteku tega roka zavezanec pride v zamudo, s tem pa tudi dolguje zakonske zamudne obresti. Če rok za prostovoljno izpolnitev ni določen, upravičenec ne bo mogel uspešno uveljavljati zamudnih obresti. Z vidika zavezanca za plačilo je to ugodnost, zato za pritožbo v tem delu toženka nima pravnega interesa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je opravilo preizkus izpodbijane sodbe v obsegu pritožbenih navedb in kakor to določa drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami). Po opravljenem preizkusu pritožbeno sodišče ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo, pri tem pa tudi ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti do tistih, ki jih pritožba posebej izpostavlja. Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo glede II. točke izreka in tožniku pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje priznalo v skladu s tožbenim zahtevkom ter določilo obdobje priznanja te pravice.

6. Prvostopenjsko sodišče je v skladu z določbo 63. člena v povezavi s prvim odstavkom 81. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 s spremembami) presojalo pravilnost in zakonitost dokončno odločbe tožene stranke št. ... z dne 28. 2. 2014, s katero se je zavrnila pritožba tožnika zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 10. 6. 2013, s katero je organ prve stopnje tožniku zavrnil pravico do plačevanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve minimalnih pogojev za upokojitev.

7. V predmetni zadevi se spor nanaša na to, ali je tožnik upravičen do plačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za čas od 1. 5. 2013 do 27. 1. 2015, to je do dneva upokojitve. Ob dejanskem stanju, ki med strankama ni sporno se spor nanaša na tolmačenje določila 38. člena prehodnih in končnih določb ZUTD-A v povezavi z drugim odstavkom 69. člena ZUTD glede izpolnjevanja pogoja starosti oziroma zavarovalne dobe. Tožnik meni, da tako jezikovna kot tudi logična in namenska razlaga podpirata njegovo razumevanje, po katerem mu pravica do plačila prispevkov do izpolnitve pogojev za upokojitev pripada, če je pogoj starosti oziroma zavarovalne dobe dopolnil tekom obdobja ponovnega uveljavljanja pravice, toženka pa stoji na stališču, da bi tožnik pogoj moral izpolnjevati v trenutku vložitve vloge za ponovno pridobitev pravice, to je na dan 1. 4. 2011. 8. Med strankama ni spora: - da je tožnik denarno nadomestilo za primer brezposelnosti prejemal v obdobju od 27. 4. 1994 do 26. 4. 1995 ter na podlagi odločbe dne 18. 5. 2011 tudi v obdobju od 1. 4. 2011 do 30. 4. 2013; - da je vlogo za zadnje obdobje uveljavljanje pravice do denarnega nadomestila v obdobju od 1. 4. 2011 do 30. 4. 2013 podal 5. 4. 2011; - da je tožnik 7. 5. 2013 podal vlogo za uveljavitev pravice do izplačevanja prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za upokojitev, ki jih je izpolnil 28. 1. 2015; - da je tožnik bil v tem obdobju brezposelna oseba.

9. Pravna podlaga v predmetni zadevi je določba 38. člena ZUTD-A v povezavi z drugim odstavkom 69. člena Zakona o urejanju trga dela (ZUTD, Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami). ZUTD v 68. členu določa pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Pravi, da zavarovanec, ki je državljan Republike Slovenije, države članice EU, EGP ali Švicarske konfederacije, in zavarovanec, ki je tujec z dovoljenjem za stalno prebivanje in mu po izteku denarnega nadomestila do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjka največ eno leto ter je brezposelna oseba, je upravičenec do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V 69. členu ZUTD je določeno načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe. V prvem odstavku je določeno, da se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne všteva ta zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena in zavarovalna doba dosežena, na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. V drugem odstavku je določeno, da določba prejšnjega odstavka ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe. ZUTD-A je v 38. členu sprejel novo pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za zavarovance iz drugega odstavka 69. člena zakona. Določba pravi, da ne glede na določbo 68. člena ZUTD je zavarovanec iz drugega odstavka 69. člena zakona, ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnjuje pogojev za starostno upokojitev v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, upravičen do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če mu do izpolnitve pogojev za starostno manjka največ 2 leti ter je brezposelna oseba.

10. Določilo 38. člena ZUTD-A v povezavi z drugim odstavkom 69. člena ZUTD je tudi po prepričanju pritožbenega sodišča jasna in zajema tudi zavarovance, kakor je tožnik.

11. Med strankama ni sporno, da je tožnik pogoje za priznanje pravice do starostne pokojnine izpolnil 28. 1. 2015. Tožniku je na podlagi 68. člena ZUTD ob izteku pravice do denarnega nadomestila pripadala pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v kolikor mu je do izpolnitve minimalnih pogojev za starostno upokojitev manjkalo največ eno leto ter je brezposelna oseba. V 69. členu ZUTD je v prvem odstavku določeno načelo izkoriščenosti zavarovalne dobe in sicer tako, da se v zavarovalno dobo za odmero pravice do denarnega nadomestila pri ponovnem uveljavljanju pravice ne vštevata zavarovalna doba, od katere je bila zavarovancu pravica do denarnega nadomestila že odmerjena in zavarovalna doba, dosežena na podlagi prejemanja denarnega nadomestila. Navedeno določilo o načelu izkoriščenosti zavarovalne dobe pa po drugem odstavku 69. člena ZUTD ne velja za zavarovance, ki so ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolnili starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe. Za navedene zavarovance je zakonodajalec z ZUTD-A v 38. členu določil, da ne glede na določbo 68. člena, takim zavarovancem, ki po prenehanju pravice do denarnega nadomestila ne izpolnijo pogojev za starostno upokojitev v skladu z zakonom, ki ureja pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gre pravica do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, če jim do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev manjka največ 2 leti ter imajo status brezposelne osebe.

12. Tožnik, rojen ... je starost 57 let dosegel v času, ko je uveljavljal denarno nadomestilo za primer brezposelnosti po odločbi z dne 18. 5. 2011, v obdobju od 1. 4. 2011 do 30. 4. 2013. 13. Pritožbeno sodišče se strinja z razlogovanjem prvostopenjskega sodišča glede drugega odstavka 69. člena ZUTD, da se že z jezikovno in namensko razlago pride do zaključka, da je v zakonu določeno izpolnjevanje pogojev vezano na obdobje uveljavljanja pravice in ne na dan vložitve vloge. V kolikor bi uporabili razlago tožene stranke, bi namen zakonodajalca ob sprejemu ZUTD-A izpadel, pravica iz 38. člena ZUTD-A je pravica, ki jo zavarovanci lahko uveljavijo šele po izteku pravice do denarnega nadomestila. Dikcija „ob ponovnem uveljavljanju pravice“ iz drugega odstavka 69. člena se po mnenju pritožbenega sodišča nanaša na celotni čas ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za brezposelnost in ne na točno določen presečni datum, kakor to meni pritožba. Zavarovanec mora ob ponovnem uveljavljanju pravice dopolniti starost 57 let ali 35 let zavarovalne dobe, navedeni pogoj pa je tožnik v času ponovnega uveljavljanja pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti v obdobju od 1. 4. 2011 do 30. 4. 2013 tudi izpolnil. 14. Pritožbeno sodišče je pritožbi delno ugodilo in sicer tako, da je II. točko izreka izpodbijane sodbe spremenilo v skladu s tožbenim zahtevkom in določilo obdobje priznane pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in sicer za čas od 1. 5. 2013 do 27. 1. 2015. Navedeno obdobje izhaja tudi iz obrazložitve prvostopenjskega sodišča. V 20. točki obrazložitve prvostopenjsko sodišče navede, da je zaradi napačne uporabe materialnega prava izpodbijani odločbi tožene stranke odpravilo in tožniku priznalo pravico do plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje do izpolnitve pogojev za starostno upokojitev v obdobju od 1. 5. 2013 do 27. 1. 2015. Pri tem ne gre za očitano absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, da bi bil izrek sodbe nerazumljiv, temveč zgolj za jasnost in določljivost trajanja priznane pravice, v skladu z 2. točko 81. člena ZDSS-1. 15. Prvostopenjsko sodišče v III. točki izreka glede stroškov postopka ni določilo izpolnitveni rok, ki bi ga v skladu z 29. členom ZDSS-1 lahko določilo v roku 8 dni za izpolnitev obveznosti tožene stranke. Ker tega ni naredilo, se uporabi 313. člen ZPP, kateri v drugem odstavku določa, da če ni v posebnih predpisih drugače določeno, znaša rok za izpolnitev dajatve 15 dni, teči pa začne v skladu s tretjim odstavkom 313. člena ZPP prvi dan po vročitvi prepisa sodbe stranki, ki ji je naložena izpolnitev.

16. Pritožbeno sodišče tako ugotavlja, da s pritožbo uveljavljeni razlogi glede zmotne uporabe materialnega prava niso podani, prav tako ne razlogi glede absolutno bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 353. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo, razen v II. točki izreka, kjer je upoštevajoč drugi odstavek 81. člena ZDSS-1 zaradi jasnosti pri izvršitvi sodbe časovno določilo od kdaj do kdaj tožniku gre vtoževana pravica. Pri spremembi II. točke izreka je pritožbeno sodišče izhajalo iz tožbenega zahtevka in pojasnjene odločitve prvostopenjskega sodišča dane v 20. točki obrazložitve.

17. Tožena stranka je dolžna tožniku povrniti stroške odgovora na pritožbo, ki so odmerjeni v skladu z Odvetniško tarifo in sodno prakso. Kot potrebne stroške je pritožbeno sodišče tožniku priznalo 375 točk za odgovor na pritožbo po tar. št. 15, točka 4, 2 % od vrednosti storitve za administrativne stroške in 22 % od vrednosti storitve za DDV, kar skupaj znaša 214,18 EUR.