Jedro

Ker tožeča stranka ni mogla postati lastnica obravnavanega nepremičnega premoženja, ji s sklenitvijo pogodbe med pravno prednico tožencev in T, d.d., B in na tej podlagi izvedeno vknjižbo niso bile kršene njene pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da tožeča stranka nima stvarne legitimacije za vložitev izbrisne tožbe.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

: Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek tožeče stranke na ugotovitev neveljavnosti dogovora, ki ga je dne 28.3.2002 sklenil pravni prednik tožencev z T, d.d. B, na neveljavnost vknjižbe lastninske pravice na nepremičnini, poslovni prostor v Ljubljani, v izmeri 62,25 m2, K 1, sedaj Š 1, v zemljiškoknjižnem vložku št. 1214, k.o. A, v korist pravnega prednika tožene stranke in njen izbris iz zemljiške knjige. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške v znesku 3.771,36 EUR.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se pravočasno pritožuje tožeča stranka in uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo, da tožeča stranka ni pravni naslednik beograjskega podjetja T DO za zunanji in notranji trgovinski promet, TOZD tuja zastopstva, s predstavništvom v L., K 1. Pravno nasledstvo po mnenju tožeče stranke izhaja iz Uredbe Vlade RS o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja (Uredba), po kateri se je tožeča stranka preoblikovala iz predstavništva v Ljubljani. Sodišče prve stopnje je napačno uporabilo Ustavni zakon za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (UZITUL), Ustavo RS, Uredbo Vlade RS o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja (Uredba) ter Uredbo o spremembah in dopolnitvah Uredbe. Poslovni prostor se v času Uredbe ne bi smel odtujiti ali obremeniti, zato je dogovor med beograjskim podjetjem in toženo stranko o odtujitvi z dne 28.3.2002 v nasprotju z Uredbo, vknjižba lastninske pravice v korist tožene stranke pa neveljavna. Tožena stranka ni bila dobroverna, ker je vedela za obstoj Uredbe, saj je bila objavljena v Uradnem listu RS.

Tožena stranka na pritožbo tožeče stranke ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Tožeča stranka je vložila izbrisno tožbo. Po 243. členu Zakona o zemljiški knjigi (ZZK-1) ugotovi sodišče neveljavnost vknjižbe in določi, da se vzpostavi prejšnje stanje zemljiškoknjižnih vpisov, če (1) je vknjižba določene pravice iz materialnopravnega razloga neveljavna in (2) so zaradi vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini. Kot je sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe pravilno poudarilo, morata biti za uspešno izbrisno tožbo oba pogoja izpolnjena kumulativno. Pravilen je tudi nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da v obravnavani zadevi navedena predpostavka ni izpolnjena.

Dejansko podlago tožbenega zahtevka je predstavljala trditev, da so delavci bivšega predstavništva T La, ki je bilo poslovna enota matične firme T s sedežem v Beogradu to preoblikovali na podlagi Uredbe o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja (3. člen in 1. odstavek 7. člena Uredbe, Uradni list RS, št. 1/93). V 2. odst. 7. člena navedene Uredbe je določeno, da premično ali nepremično premoženje poslovne enote novoustanovljeno podjetje uporablja za opravljanje dejavnosti, vendar z njim ne more razpolagati oz. ga kako drugače odtujiti ali ga obremeniti z zastavnimi, hipotekarnimi ali drugimi stvarnimi pravicami, niti ga vložiti kot ustanovitveni delež v podjetje. V določbi 7. člena Uredbe je bila torej dana možnost delavcem, da ustanovijo gospodarsko družbo, če tuja pravna oseba ne ravna v skladu s 3. členom Uredbe, ki pa sme premoženje tuje pravne osebe le uporabljati za opravljanje dejavnosti (prim. odločba VS RS, opr. št. II Ips 468/96). Tožeča stranka tako ni mogla postati lastnica spornega poslovnega prostora na K oz. Š 1 v L. Tožeča stranka je sporni poslovni prostor uporabljala, vendar brez lastninskopravnih upravičenj, kar jasno izhaja tudi iz Sklepa o prevzemu nepremičnin in premičnin bivšega predstavništva T L v upravljanje in uporabo za opravljanje svoje dejavnosti.

Ker tožeča stranka ni mogla postati lastnica obravnavanega nepremičnega premoženja predstavništva, ji s sklenitvijo pogodbe med pravno prednico tožencev in T, d.d. B in na tej podlagi izvedeno vknjižbo niso bile kršene njene pravice, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da tožeča stranka nima stvarne legitimacije za vložitev izbrisne tožbe. Izpodbijana odločitev o zavrnitvi tožbenega zahtevka je zato že iz tega razloga pravilna, zato je bilo treba pritožbo, potem, ko je pritožbeno sodišče ugotovilo, da tudi ni podana nobena bistvena kršitev določb postopka, na katero pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku, ZPP) zavrniti in potrditi izpodbijano sodbo (353. člen ZPP).