Jedro

Aktivna (stvarna) legitimacija za izbrisno tožbo ni omejena zgolj na osebe, katerih z izpodbijano vknjižbo prizadete pravice na nepremičnini so bile pred to že vpisane v zemljiško knjigo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik uveljavlja: Dogovor med strankama T., d. d., Beograd in L. d. n. o., sklenjen 28. 3. 2002 (v nadaljevanju Dogovor z dne 28. 3. 2002), je neveljaven; vknjižba lastninske pravice na nepremičnini parc. št. 2848, vl. št. 1214 k. o. ..., Okrajnega sodišča v Ljubljani, do 20/1000, na ime L. d. n. o., je neveljavna; izbriše se zemljiškoknjižno stanje, nastalo na temelju navedenega Dogovora z dne 28. 3. 2002, in se vzpostavi zemljiškoknjižno stanje v zemljiškoknjižnem vložku št. 1214 k. o. ... glede poslovnega prostora v IV. nadstropju, v izmeri 62,25 m², v …, kakršno je bilo pred 28. 3. 2002, tako da se izbriše lastninska pravica na tej nepremičnini na ime in lastništvo L., d. n. o., in se hkrati vpiše lastninsko pravico na navedeni nepremičnini na pravno osebo T., d. o. o., Ljubljana kot tožnika.

2. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, sodišče druge stopnje pa pritožbo tožnika in potrdilo izpodbijano sodbo.

3. Zoper to sodbo je tožnik vložil revizijo, v kateri uveljavlja zmotno uporabo materialnega prava in predlaga, naj revizijsko sodišče izpodbijano sodbo sodišča druge stopnje razveljavi. Iz sodbe sodišča druge stopnje izhaja, da tožnik nima stvarne legitimacije za vložitev izbrisne tožbe, ker mu Uredba o preoblikovanju poslovnih enot ter o načinu in pogojih preoblikovanja(1) (v nadaljevanju Uredba) ne omogoča postati lastnik sporne nepremičnine; le v tem delu (kljub obsežnejšim pritožbenim razlogom) je sodišče druge stopnje v izpodbijani odločbi odločalo o tej zadevi. Revident poudarja, da se določbe 243. člena Zakona o zemljiški knjigi(2) (v nadaljevanju ZZK-1) ne sme restriktivno razlagati, pri čemer opozarja na stališča avtorjev dela Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi(3), da tudi ZZK-1 glede na določbo prvega odstavka 243. člena dopušča širšo aktivno legitimacijo. Še naprej je mogoča interpretacija v smeri razširitve možnosti vlaganja izbrisne tožbe tudi na osebe, katerih pravice na nepremičninah so bile prizadete, čeprav še niso bile vpisane v zemljiško knjigo. V 243. členu ZZK-1 ni ovir, da bi izvenknjižnemu pridobitelju preprečili vlaganje izbrisne tožbe; ta institut ni več izjema od načela zaupanja in prav zato se lahko glede aktivne legitimacije dopusti v nekoliko večjem obsegu. Pomembno naj bi bilo tudi stališče v sodbi Okr. Gospič GŽ 39/83, 26. 12. 1984 (pregled VSH 28/85, str. 104), da oseba, ki smatra, da ji je z vknjižbo, izvršeno na podlagi pravnega posla, katerega veljavnost, pa čeprav le delno, izpodbija zaradi prevare ali zmote, kršena knjižna pravica, ne more zaradi vzpostavitve prejšnjega knjižnega stanja zahtevati, da ji toženec izda zemljiškoknjižno listino, temveč lahko s tožbo za izbris in ugotovitev neveljavnosti pravnega posla, na podlagi katerega je izvršena vknjižba, zahteva vrnitev v prejšnje stanje z izbrisom sporne nepremičnine. Širša razlaga prvega odstavka 243. člena ZZK-1 v konkretnem primeru daje zakonsko možnost vložiti izbrisno tožbo, čeprav tožnik ni (bil) vpisan v zemljiško knjigo oziroma četudi na podlagi Uredbe (še) ni mogel postati lastnik obravnavanega nepremičnega premoženja predstavništva tuje pravne osebe v RS. Tožnik meni, da je kršen materialnopravni predpis 243. člena ZZK-1, kar uveljavlja kot revizijski razlog. Iz spisa nesporno izhaja, da je tožnik uporabnik teh prostorov, in če mu Uredba daje pravico do njihove uporabe (ne pa do lastninske pravice), je vsekakor upravičen do vložitve tožbe, saj ima na tej nepremičnini določene pravice, povezane z uporabo, kar mu še dodatno daje legitimacijo za vložitev te tožbe, predvsem v smislu zgoraj navedenih stališč teoretikov. Sklicevanje sodišča druge stopnje na sodbo Vrhovnega sodišča RS II Ips 468/96 ni utemeljeno, saj se ta nanaša na drugačno pravno (in dejansko) stanje; Vrhovno sodišče je v njej presodilo, da Uredbe ni mogoče uporabiti za pravne osebe, ki v času osamosvojitve niso imele poslovnih enot na območju RS. V konkretni zadevi je situacija ravno nasprotna; tuja pravna oseba ( T., d. d. Beograd) je imela že v času obstoja prejšnje države (Jugoslavije) na območju RS predstavništvo, in sicer tedaj kot T. –

DO ..., TOZD ..., predstavništvo, Ljubljana, ...

4. Revizija je bila vročena tožencem, ki nanjo niso odgovorili.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Vrhovno sodišče pojasnjuje, da po določbi (novega)(4) prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) izpodbijano sodbo preizkusi samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, pri čemer na pravilno uporabo materialnega prava ne pazi (več) po uradni dolžnosti.

7. Z izbrisno tožbo, kakršna je tudi obravnavana, se uveljavlja materialnopravna neveljavnost vknjižbe, zahteva njen izbris in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov s ciljem, da se zemljiškoknjižno stanje uskladi z materialnopravnim (primerjaj prvi odstavek 243. člena ZZK-1).(5) Pasivno legitimiran je tisti, v čigar korist je bila z izpodbijano vknjižbo vknjižena pridobitev ali izbris pravice (prvi odstavek 244. člena ZZK-1), pri čemer je treba opozoriti, da izbrisna tožba ni dovoljena proti (poznejšim) dobrovernim (vknjiženim) pridobiteljem pravic (tretji odstavek 244. člena ZZK-1)(6), kakršni so (bili) po presoji sodišč nižjih stopenj tudi toženci oziroma njihov pravni prednik v obravnavani zadevi. V zvezi z aktivno (stvarno) legitimacijo za izbrisno tožbo je treba sicer pritrditi revidentu, da je ta (precej) razširjena(7) in ni omejena (zgolj) na osebe, katerih z izpodbijano vknjižbo prizadete pravice na nepremičnini so bile pred to že vpisane v zemljiški knjigi,(8) vendar ta razširjena možnost za vlaganje izbrisne tožbe velja (le) za (starejše) izvenknjižne (oziroma še ne vknjižene) originarne pridobitelje (stvarnih) pravic na nepremičnini(9), takšnega svojega svojstva pa tožnik v konkretnem postopku ni izkazal. Sodišči nižjih stopenj sta presodili, da ni pravni naslednik T.

– DO ..., TOZD T. ..., predstavništvo, Ljubljana, in da ne obstaja njegova (izvirno ali izvedeno nastala) lastninska pravica na sporni nepremičnini. Vrhovno sodišče posebej poudarja, da tožnik nobenega od teh (pravnih) zaključkov v reviziji z ničimer ne izpodbija,(10) enako pa velja tudi za presojo sodišč nižjih stopenj o dobrovernosti tožencev (oziroma njihovega pravnega prednika). Tožnik torej nima nobene (stvarne) pravice na sporni nepremičnini, ki bi bila pridobljena pred izpodbijano vknjižbo in bi lahko bila s to prizadeta.

Ob upoštevanju teh stališč je pravnomočna odločitev sodišč nižjih stopenj materialnopravno pravilna.

8. Uveljavljani revizijski razlogi niso podani, zato je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo in z njo priglašene stroške zavrnilo.

Op. št. (1): Ur. l. RS, št. 1/93, 3/94 in 3/2004. Op. št. (2): Ur. l. RS, št. 58/2003 in 45/2008. Op. št. (3): M. Tratnik, R. Vrenčur, Zemljiškoknjižno pravo v teoriji in praksi, Inštitut za nepremičninsko pravo, Maribor 2008, str. 57, 58 in 61. Op. št. (4): Primerjaj Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o pravdnem postopku (ZPP-D); Ur. l. RS, št. 45/2008. Op. št. (5): S to (po svoji pravni naravi stvarnopravno) tožbo se torej varujejo pravice na nepremičnini pred omejevanjem ali oškodovanjem, ki ga povzroči materialnopravno neveljavna vknjižba pravice nekoga drugega, zaradi česar varovana pravica preneha, se spremeni ali omeji.

Op. št. (6): Navedeno je pomembna novost ZZK-1 v primerjavi z ureditvijo izbrisne tožbe v prej veljavnem Zakonu o zemljiški knjigi (Ur. l. RS, št. 33/95, 50/2002 in 58/2003; v nadaljevanju ZZK).

Op. št. (7): Aktivno legitimacijo za vložitev izbrisne tožbe je v primerjavi s pravnimi pravili, ki so se uporabljala v tistem času (pravna pravila Zakona o zemljiških knjigah, Službene novine Kraljevine Jugoslavije, št. 146/LIII/307 z dne 1. 7. 1930; primerjaj pravilo paragrafa 68) razširila že sodna praksa pred sprejetjem ZZK (primerjaj zlasti pravno mnenje občne seje Vrhovnega sodišča SRS, Poročilo o sodni praksi VS SRS, št. I/1981) ter (nato tudi) določba prvega odstavka 101. člena omenjenega zakona. To se, kakor pravilno opozarja revident, z določbo prvega odstavka 243. člena (sedaj veljavnega) ZZK-1 in na njeni podlagi oblikovano sodno prakso ni spremenilo.

Op. št. (8): Povedano drugače, aktivno legitimacijo za izbrisno tožbo imajo tudi osebe, katerih (prej pridobljene) pravice na nepremičnini so bile prizadete, čeprav še niso bile vknjižene v zemljiško knjigo.

Op. št. (9): Iz novejše sodne prakse Vrhovnega sodišča izhaja, da ima (lahko) na podlagi 243. člena ZZK-1 sodno varstvo v obliki izbrisne tožbe na voljo tudi oseba, ki razpolaga z veljavnima zavezovalnim in razpolagalnim pravnim poslom za prenos lastninske pravice na nepremičnini (listino, sposobno za vknjižbo), ni pa še vknjižena v zemljiško knjigo –

p rimerjaj

sodbe Vrhovnega sodišča RS II Ips 44/2007 z dne 10. 5. 2010, II Ips 475/2008 z dne 5. 4. 2012 in II Ips 385/2008 z dne 17. 5. 2012. Op. št. (10): Nasprotno, revident sam pojasnjuje, da še ni (bil) vpisan v zemljiško knjigo oziroma da na podlagi Uredbe (še) ni mogel postati lastnik obravnavanega nepremičnega premoženja predstavništva tuje pravne osebe v RS (kakšne druge podlage, ki bi upravičevala obstoj oziroma nastanek njegove lastninske pravice, v reviziji ne uveljavlja in je tudi sicer ni uveljavljal).