Jedro

Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo kot neutemeljeno

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek tožnice in še šestnajstih drugih tožnikov, ki so v skupni tožbi zahtevali razveljavitev rednih odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Posledično je sodišče zavrnilo tudi reintegracijske in reparacijske zahtevke. Odločitev med drugim temelji na presoji, da tožba neutemeljeno uveljavlja, da invalidov glede na vsebino Sporazuma o kriterijih za določitev trajno preseženih delavcev z dne 10. 2. 2017 (v nadaljevanju Sporazum), sploh ni mogoče uvrstiti med presežene delavce. Presodilo je tudi, da invalidi glede pridobivanja polivalentnosti, ki je bila pri tožnici upoštevana kot eden od kriterijev za določitev preseženih delavcev, niso bili v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi delavci. Tožnica bi glede na svojo pogodbo o zaposlitvi lahko opravljala 24 delovnih operacij, kar pomeni, da bi ji polivalentnost lahko bila priznana za toliko operacij, dejansko pa si je polivalentnost pridobila za 3 delovne operacije. Presodilo je, da tožena stranka pri določitvi tožnice za preseženo delavko ni kršila prepovedi diskriminacije.

2. Sodišče druge stopnje je v pritožbi zoper prvostopenjsko sodbo odločalo dvakrat. Prvič je pritožbi ugodilo in izpodbijano sodbo spremenilo tako, da je tožbenemu zahtevku ugodilo. Vrhovno sodišče je takšno odločitev razveljavilo s sklepom VIII Ips 74/2019 z dne 8. 9. 2020. V novem postopku je sodišče druge stopnje z izpodbijano sodbo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Soglašalo je z dejanskimi ugotovitvami in pravnimi stališči sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožnica predlagala dopustitev revizije glede naslednjih pravnih vprašanj: ‒ ali je sodišče kršilo 6. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS, št. 21/2013), ko je v okoliščinah konkretne zadeve odločilo, da tožeča stranka v postopku na prvi stopnji ni navedla dejstev, ki bi opravičevala domnevo, da je bila kršena prepoved diskriminacije, ter da zaradi tega dokazno breme glede dokazovanja, da ni prišlo do kršitve prepovedi diskriminacije, ni prešlo na toženo stranko; ‒ ali je sodišče kršilo 6. člen ZDR-1, ko je v okoliščinah konkretne zadeve odločilo, da kriterij polivalentnosti v postopku prenehanja pogodbe o zaposlitvi v razmerju to tožeče stranke ni bil diskriminatoren oziroma ali je sodišče pri odločanju o tem vprašanju upoštevalo in presojalo vsa pravno relevantna dejstva in okoliščine oziroma ali bi sodišče moralo pri odločanju o tem vprašanju upoštevati konkretne okoliščine, ki se nanašajo izključno na tožnico; ‒ ali je sodišče zagrešilo absolutno bistveno kršitev iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) in kršitev 22. člena Ustave, ko je odločilo, da je tožena stranka pravilno in v skladu s Sporazumom med presežne delavce uvrstila tudi invalide, ki jim zaradi poslovnega razloga ni bilo mogoče zagotoviti drugega ustreznega dela.

4. Predlog ni utemeljen.

5. V skladu s prvim odstavkom 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami) sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti če je praksa višjih sodišč neenotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.

6. Vrhovno sodišče ugotavlja, da razlogi za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso podani, zato je na podlagi drugega odstavka 367. c člena ZPP predlog za dopustitev revizije zavrnilo kot neutemeljeno.

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, ki je naveden v uvodu tega sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno.