Jedro

Tožnik, ki je bil pri toženi stranki sicer zadolžen za vožnjo dostavnega kamiona za dnevni razvoz delavcev, orodja in materiala, je huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj je očitno zavestno in namenoma zamolčal, da mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto, čeprav se je moral zavedati, da lahko pride zaradi vožnje službenega kamiona brez vozniškega dovoljenja tudi do začasnega zasega le-tega in je do tega z vsemi posledicami za toženo stranko tudi prišlo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek za ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi, ki jo je tožena stranka podala tožniku dne 3. 12. 2012. Hkrati je zavrnilo zahtevek na ugotovitev, da je s tem dnem tožniku delovno razmerje nezakonito prenehalo, da ga je tožena stranka dolžna pozvati na delo ter mu za čas od 3. 12. 2012 do 31. 8. 2013 priznati delovno dobo ter mu izplačati plačo, kot če bi delal, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti mesečnih neto zneskov, prav tako mu je dolžna izplačati nadomestilo plače za čas od 1. 4. 2015 do poziva na delo. Hkrati je sklenilo, da tožnik sam krije svoje stroške postopka. Ugotovilo je, da je tožena stranka zakonito odpovedala pogodbo o zaposlitvi, ker ji je tožnik kot voznik službenega vozila za razvoz osebja, orodja in materiala zamolčal, da mu je bilo v zvezi z zasebnimi vožnjami z osebnim avtom začasno odvzeto vozniško dovoljenje, tako da je še naprej opravljal vožnjo službenega vozila, zaradi česar je bilo ob policijski kontroli tožnikove vožnje dne 7. 11. 2012 službeno vozilo začasno zaseženo, zaradi začasnega odvzema vozniškega dovoljenja pa je bila podana tožnikova nezmožnost za opravljanje dela voznika tovornjaka II pri toženi stranki.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo in sklep o stroških sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da niso bili izpolnjeni pogoji za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi na podlagi 4. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja pri toženi stranki (Pravilnik tožene stranke), v zvezi z drugo alinejo prvega odstavka 111. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR), saj v posledici njegovega ravnanja ni šlo za ogrožanje ali bistveno motenje delovnega procesa ali kako drugače bistveno oteženo poslovanje, ki ga ne bi bilo mogoče preprečiti z organizacijskimi ukrepi. Sodišču očita, da je v zvezi z motnjami delovnega procesa neutemeljeno izvajalo dokaze z zaslišanjem prič, za kar naj ne bi imelo trditvene podlage. Hkrati navaja, da so priče pojasnile, da je tožena stranka posledice tožnikovega ravnanja uspela preprečiti z rednimi organizacijskimi ukrepi, to je z začasnim najemom drugega vozila in prerazporeditvijo nalog delavcem, v kar bi lahko vključila tudi tožnika.

4. Tožena stranka je predlagala zavrženje revizije, ker naj bi jo pooblaščenec vložil brez ustreznega pooblastila, sicer pa prerekala revizijske navedbe in predlagala zavrnitev revizije.

5. Revizija je dovoljena, vendar ni utemeljena.

6. Skupaj z revizijo je tožnik posredoval sodišču tudi novo pooblastilo odvetnikom za vložitev revizije z dne 27. 5. 2014, tako da je s tega vidika revizija ustrezno vložena po pravilno pooblaščenem odvetniku in torej dovoljena.

7. Na podlagi 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Pri tem je vezano na dejanske ugotovitve, ki so bile podlaga za izdajo izpodbijane sodbe, saj zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja revizije ni mogoče vložiti (tretji odstavek 370. člena ZPP).

8. Tožnik v revizije formalnega očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP po vsebini ni utemeljil. Očitek, da je sodišče izvajalo dokaze brez trditvene podlage, ne pomeni navedene absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, temveč bi lahko šlo le za relativno kršitev iz prvega odstavka navedenega člena ZPP. Sicer pa je na neutemeljenost tega očitka pravilno odgovorilo že sodišče druge stopnje, ko je ugotovilo, da je tožena stranka že v odgovoru na tožbo zatrjevala motenje delovnega procesa v posledici tožnikovih ravnanj in je sodišče izvajalo dokaze z zaslišanjem predlaganih prič ravno v zvezi s tem.

9. Kolikor tožnik v reviziji zatrjuje, da zaradi njegovega ravnanja, ko tožene stranke ni obvestil o začasnem odvzemu vozniškega dovoljenja in je prišlo zaradi vožnje službenega kamiona brez njega do začasnega zasega tega vozila, pri toženi stranki ni prišlo do motenj delovnega procesa, oziroma da je te motnje tožena stranka sama odpravila, take navedbe pomenijo poskus uveljavljanja zmotne ugotovitve dejanskega stanja, kar ni dovoljen revizijski razlog. Sodišče je jasno ugotovilo, da je tožena stranka morala v enoti v Ljubljani najeti drug kamion za razvoz osebja, orodja in materiala in da je morala na vožnjo tega kamiona razporediti drugega delavca, kar je povzročilo izpad delavcev v vzdrževalni skupini.

10. Ob zgornjih ugotovitvah je sodišče utemeljeno presodilo, da je tožnik, ki je bil pri toženi stranki sicer zadolžen za vožnjo dostavnega kamiona za dnevni razvoz delavcev, orodja in materiala, huje kršil pogodbene oziroma druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu druge alineje prvega odstavka 111. člena ZDR, saj je očitno zavestno in namenoma zamolčal, da mu je bilo vozniško dovoljenje začasno odvzeto, čeprav se je moral zavedati, da lahko pride zaradi vožnje službenega kamiona brez vozniškega dovoljenja tudi do začasnega zasega le-tega in je do tega z vsemi posledicami za toženo stranko tudi prišlo.

11. Glede na navedeno sodišče ni zmotno uporabilo materialnega prava, ko je presodilo, da je tožena stranka tožniku zakonito izredno odpovedala pogodbo o zaposlitvi tudi ob upoštevanju določb pravilnika tožene stranke.

12. Ker revizijski razlogi niso podani, je sodišče na podlagi 378. člena ZPP revizijo kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Izrek o stroških odgovora na revizijo temelji na določbi petega odstavka 41. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1), da v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja delodajalec krije svoje stroške ne glede na izid postopka.