Jedro

Čeprav je tožnik pravico do starostne pokojnine kot zavarovanec, ki mu je na dan 31. 12. 1999 do dopolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po ZPIZ manjkalo manj kot pet let starosti in pokojninske dobe in je na dan 31. 12. 1999 imel status delovnega invalida, uveljavil po prej veljavnem ZPIZ, se odstotek za odmero pokojnine za pokojninsko dobo od 31. 12. 1999 dalje določi po 409. členu ZPIZ-1. Tožnik zato neutemeljeno uveljavlja, da se mu tudi za obdobje po 31. 12. 1999 pokojnina odmeri z upoštevanjem odstotkov za odmero po ZPIZ.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da se tožbeni zahtevek tožnika na odpravo odločbe tožene stranke št. … z dne 25. 7. 2005 zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je razsodilo: „1. Odločba z dne 16. 5. 2005 opr. št. … ZPIZ Slovenije, ter odločba z dne 25. 7. 2005 se odpravita tako, da ima tožnik pravico do starostne pokojnine v višini 203.678,31 SIT na mesec od 31. 12. 2004 dalje.

2. Sorazmerni del pokojnine se uskladi tako, da znaša od 1. 2. 2005 dalje 206.326,13 SIT in od 1. 3. 2005 dalje 211.277,96 SIT.

3. Tožena stranka je dolžna uskladiti tako odmerjeno pokojnino z vsemi nadaljnjimi povišanji po 1. 3. 2005. 4. Že izplačani zneski pokojnine se poračunajo.“ Zoper ugodilno sodbo se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne oz. podrejeno, da pritožbi toženke ugodi in sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne prvostopnemu sodišču v novo sojenje. Meni, da je napačno stališče sodišča prve stopnje, da bi bilo potrebno celotno dopolnjeno pokojninsko dobo tudi po 31. 12. 1999 vrednotiti po predpisih, veljavnih do 31. 12. 1999. Določilo 396. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 106/99 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ-1) ureja uveljavitev pravice, to je izpolnjevanje pogojev po predpisih, ko so veljali do 31. 12. 1999 ne pa tudi tega, da bi se veljavnost Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 12/92 s spremembami - v nadaljevanju: ZPIZ) nanašala tudi na dejstva oz. dobo dopolnjeno po prenehanju veljavnosti tega zakona. Pri samem odstotku odmere v zvezi s pokojninsko dobo, dopolnjeno po 31. 12. 1999, ko ZPIZ ni več veljal, je potrebno upoštevati določbo 409. člena ZPIZ-1. Sodišče prve stopnje je 2. točki izreka tudi napačno navedlo, da gre za sorazmerni del starostne pokojnine, dejansko pa gre za samostojno odmero.

Pritožba je utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki jih navaja pritožba, v skladu z določbo 2. odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 36/2004 - v nadaljevanju: ZPP) pa po uradni dolžnosti tudi glede bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in glede pravilne uporabe materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ob tem ni kršilo določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, je pa napačno uporabilo materialno pravo in v posledici tega je sodišče pritožbi ugodilo in v skladu s 4. točko 358. člena ZPP s sodbo spremenilo sodbo sodišča prve stopnje.

Iz dejanskega stanja, kakor ga je ugotovilo sodišče prve stopnje in kakor izhaja tudi iz dokumentacije v upravnem spisu izhaja, da je tožnik dne 10. 11. 2004 vložil zahtevek za starostno pokojnino. Ob vložitvi zahtevka je dopolnil 63 let ter je imel priznan status invalida III. kategorije pred 31. 12. 1999. Skupna slovenska in nemška zavarovalna doba tožnika je znašala 40 let 2 meseca in 29 dni, od tega je dopolnil v Sloveniji 27 let 3 mesece in 29 dni slovenske pokojninske dobe. Za zavarovanca je bila ugodnejša samostojna starostna pokojnina, katera mu je bila priznana z odločbo toženke z dne 16. 5. 2005 oz. z dokončno odločbo toženke z dne 25. 7. 2005. Sporno v predmetni zadevi je le to, ali se pri tožniku odstotek za odmero pokojnine po 31. 12. 1999 določi po prej veljavnem predpisu, torej po ZPIZ iz leta 1992, ki je veljal do 31. 12. 1999 za celotno obdobje oz., ali se mu za čas od 1. 1. 2000 dalje odstotek za odmero pokojnine določi po veljavnem Zakonu o pokojninskem zavarovanju - ZPIZ-1. Na dan vložitve zahtevka za priznanje pravice do starostne pokojnine oz. na dan nastanka zavarovalnega primera je veljal ZPIZ-1. Le - ta v 396. členu določa, da zavarovanec, ki mu je na dan 31. 12. 1999 do izpolnitve pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po predpisih, veljavnih do tega dne, manjkalo 5 let starosti in pokojninske dobe ali manj, lahko uveljavi pravico do starostne pokojnine po teh predpisih, če je na dan 31. 12. 1999 imel status delovnega invalida. Namen 396. člena ZPIZ-1, ki spada med prehodne in končne določbe je urediti nemoten in postopen prehod iz starega v nov sistem pokojninskega in invalidskega zavarovanja ter istočasno zagotoviti zavarovancem in obstoječim institucijam možnost, da se nanj pripravijo in preidejo na nov način dela in poslovanja. Ta člen tudi varuje predvsem pričakovane pravice zavarovancev, natančno pa določa primere in pogoje, v katerih lahko posamezna skupina zavarovancev uveljavi pravico do starostne ali predčasne pokojnine po prejšnjih predpisih. Gre torej za izjeme od sedanjih veljavnih predpisov, uveljavljenih v ZPIZ-1. Citirani člen torej določa le pravice do starostne ali predčasne pokojnine po prej veljavnem predpisu, kar pa se ne nanaša na samo odmero pokojnine, ki je določena v 409. členu ZPIZ-1. Odstotek za odmero pokojnine se določi v skladu s 409. členom ZPIZ-1 tako, da se zavarovancu, ki je del pokojninske dobe dopolnil do 31. 12. 1999, pokojnina odmeri ob upoštevanju odstotkov za upoštevanje odstotkov za odmero pokojnine po predpisih, veljavnih do uveljavitve ZPIZ-1 in odstotkov za odmero pokojnine, določenih s ZPIZ-1. Odstotek za odmero pokojnine se določi tako, da se odstotku za odmero pokojnine po prejšnjih predpisih, ki gre za zavarovancu, glede na pokojninsko dobo, dopolnjeno do uveljavitve tega zakona, prišteje 1,5 % za eno leto pokojninske dobe oz. delovne dobe po letu 2000 v skladu z določbo 52. člena ZPIZ/92. Ker je v konkretnem primeru tožnik do leta 2000 dopolnil 22 let 3 mesece in 29 dni pokojninske dobe, se glede na navedeno odstotek za odmero pokojnine določi v višini 49 %. Po letu 2000 je tožnik dopolnil 5 let pokojninske dobe, kar po prej navedenih predpisih znaša 7,5 % in je tako skupni odstotek za odmero pokojnine 56,5 %, kakor je to pravilno v predsodnem upravnem postopku določila tudi toženka.

Na podlagi navedenega, upoštevajoč 4. točko 358. člena, upoštevajoč, da je dejansko stanje v sodbi sodišča prve stopnje pravilno ugotovljeno, da pa je bilo zmotno uporabljeno materialno pravo, je sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, kakor izhaja iz izreka te sodbe.