Jedro

Ker se v postopku denacionalizacije vrača premoženje (le) v obsegu, kot je bilo podržavljeno, in pod pogoji iz ZDen, je s tem denacionalizacijski zahtevek tožnika kot vlagatelja izčrpan. To nedvomno potrjuje tudi sedanje zemljiškoknjižno stanje zemljišča, ki je v lasti vsakokratnega lastnika nepremičnine, slednje pa je v lasti tako tožnika, kot ostalih lastnikov posameznih delov te stavbe.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ zavrnil predlog tožnika za izdajo dopolnilne odločbe v denacionalizacijski zadevi št. 362-645/1993 in odločil, da stroški postopka niso bili zaznamovani. V obrazložitvi je navedel, da je tožnik vložil predlog za izdajo dopolnilne odločbe za vračilo podržavljenega zemljišča s parc. št. 28/6, k.o. …, ki ga je vlagateljica denacionalizacijskega zahtevka tudi zahtevala, o njem pa še ni bilo odločeno. Organ je povzel vsebino šestih denacionalizacijskih odločb in zaključil, da je bilo z njimi odločeno o celotnem zahtevku vlagateljice. Podržavljeno zemljišč s parc. št. 26/8 danes ne obstaja več, ker je po parcelaciji iz leta 1995 to zemljišče del parc. št. 3259 in 3260, k.o. …, ki sta bili predmet delne odločbe, št. 362-645/1003-75 z dne 21. 9. 2006, ki je postala pravnomočna 11. 10. 2006. Organ je v zadevi razpisal ustno obravnavo, kjer je predlagatelj – tožnik vztrajal pri predlogu, zavezanka A. pa mu je nasprotovala. Organ je ugotovil, da iz spisne dokumentacije izhaja, da podržavljeni parceli stavbišče 308 v izmeri 2106 m2 in vrt 28/6 v izmeri 206 m2 (skupaj 2312 m2) danes predstavljata: parc. št. 3260 stavbišče v izmeri 269 m2, parc. št. 3259 dvorišče v izmeri 365 m2, parc. št. 3261 stavbišče v izmeri 1204 m2 in parc. št. 3262 dvorišče v izmeri 1204 m2, skupaj 2319 m2. Vse nepremičnine so bile upravičencem vrnjene deloma v naravi, deloma v odškodnini v obveznicah Slovenske odškodninske družbe d.d. Razlika med vsoto površin parcel v času podržavljenja in vsoto površin, vrnjenih upravičencem, je 7 m2 v korist upravičencev. Iz vpogleda v zemljiško knjigo izhaja, da je parc. št. 3262 v lasti tožnika, parc. št. 3261 je razdeljena na pet parcel in so v solasti tožnika in Občine Ljubljana Center – družbena lastnina, parc. št. 3259 in 3260 pa sta v lasti vsakokratnega lastnika stavbe parc. št. 461, sedaj tožnika, drugih fizičnih oseb in B. Parc. št. 3259 predstavlja sedaj dvorišče k stavbi s št. 461 na parc. št. 3260 (izkaz sprememb GURS z dne 7. 3. 1995). Zahteva tožnika za dopolnitev že izdanih odločb o denacionalizacijami z novimi označbami stavb je tudi neutemeljena, saj je bil postopek že pravnomočno zaključen.

Drugostopni organ je s svojo odločbo pritožbo tožnika zavrnil, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodal, da je bilo upravičencema vrnjeno podržavljeno premoženje po stanju, kot je danes, ker vračanje po stanju v času podržavljenja ni mogoče, vrnjeno pa je bilo tisto premoženje, ki je bilo podržavljeno. Povzel je izkaz sprememb GURS z dne 7. 3. 1995 ter identifikacijsko potrdilo z dne 11. 4. 2000, ki sicer očitno pomotoma ni navedlo parcele 3262 kot del današnjega stanja, bi jo pa moralo. Tudi iz vpogleda v mapno kopijo današnjega stanja in v mapno kopijo stanja iz časa podržavljenja je razvidno, da parc. št. 28/6 predstavlja le del parc. št. 3259, k.o. …, kar pa na odločitev ne vpliva.

Tožnik je v tožbi uvodoma povzel obrazložitev prvostopne in drugostopne odločbe, navedel, da ne drži, da je podržavljeno zemljišče s parc. št. 28/6, k.o. …, po parcelaciji del parc. št. 3259 in 3260, k.o. …, temveč je iz identifikacijskega potrdila z dne 11. 4. 2000 razvidno, da je del parc. št. 3259. Ob podržavljenju je parc. št. 28/6 predstavljala samostojno parcelo, ki je bila po podržavljenju združena s parc. št. 3259. Za zemljišče s parc. št. 3259 ni bila izdana odločba, da gre za funkcionalno zemljišče k objektu na parc. št. 3260, k.o. …. Ne drži, da je bilo odločeno o celotnem zahtevku. Z delno odločbo z dne 31. 8. 2007 je bilo odločeno o odškodnini za nedograjeno sobo v izmeri 40,42 m2 v prvem nadstropju dvoriščne stavbe …, na parc. št. 3261, k.o. …. Odškodnina je bila določena le za sobo, brez zemljišča. Pa četudi bi odškodnina upoštevala pripadajoče zemljišče, to nima vpliva na zahtevek za vračilo parc. št. 28/6, ker je sedaj del parc. št. 3259. Parc. št. 3259, dvorišče v izmeri 365 m2, je nastala iz parc. št. 28/6 in dela parc. št. 308/1, ki je bila tudi podržavljena upravičencema. Po mnenju tožnika se navedba v delni odločbi z dne 21. 9. 2006 ''Tabor s pripadajočim solastniškim deležem na skupnih prostorih, pomožnih prostorih – kleti, skupnih delih in napravah v stavbi … in zemljišču parc. št. 3259 in parc. št. 3260'', lahko nanaša le na del zemljišča parc. št. 3259, k.o. …, ki je nastal iz parc. št. 308/1, ne pa na del, ki je nastal iz parc. št. 28/6, saj je ta del predstavljal samostojno parcelo in ne pripadajočega zemljišča k stavbi …, ki je bilo podržavljeno kot parc. št. 308 stavbišče v izmeri 2106 m2 (odločba ObLO Ljubljana Center, št. 07/1-33-19/1 z dne 3. 6. 1960). Tožnik je tudi prvostopnemu organu predlagal, da na njegove stroške naroči parcelacijo – delitev parc. št. 3259, da se oddeli del v izmeri 206 m2, pri čemer se upošteva lega parc. št. 28/6 ob podržavljenju. Predlagal je odpravo odločbe in vrnitev zadeve v ponovni postopek.

Toženka je v zadevi poslala upravne spise, na tožbo ni odgovorila.

Stranka z interesom A. odgovora na tožbo v danem roku ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zanjo pa je prvostopni organ navedel utemeljene razloge, na katere se sodišče v izogib ponavljanju sklicuje (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu – v nadaljevanju ZUS-1), v zvezi s tožbenimi ugovori pa še navaja: Sodišče se strinja s tožnikom (in to tudi za drugostopni organ niti ni sporno), da bivša parc. št. 28/6 sedaj predstavlja le del parc. št. 3259, k.o. …, dvorišče v izmeri 365 m2, kar sicer niti ni bistveno za odločitev, se pa zato ne strinja z nadaljnjim tožnikovim izvajanjem, da ker je bila parc. št. 28/6 v času podržavljenja samostojna parcela – vrt v izmeri 206 m2, to pomeni, da ni bila vrnjena z delno odločbo prvostopnega organa, št. 362-645/1993-75 z dne 21. 9. 2006. S citirano delno odločbo sta bila namreč pokojnima denacionalizacijskima upravičencema vrnjena v naravi dva kletna stanovanja (v odločbi natančneje opredeljena) s pripadajočim solastniškim deležem (med drugim) tudi na zemljišču s parc. št. 3259, k.o. …, kar nedvomno pomeni, da je bila bivša parc. št. 28/6 s to odločbo vsaj v delu vrnjena kot del parc. št. 3259. Ostali del stavbe na parc. št. 3260, k.o. …, pa ni bil predmet denacionalizacije, saj je bil z odločbo takratnega organa z dne 23. 12. 1960 izločen iz nacionalizacije. Pri tem ni pravno relevantno, da parc. št. 3259 z odločbo ni bila določena kot funkcionalno zemljišče k parc. št. 3260, k.o. … (ki je bila prej parc. št. 308 – stavba), saj tako katastrski podatki, kot tudi zemljiškoknjižni podatki (v času podržavljenja in po sedanjem stanju) kažejo na funkcionalno povezani parceli – stavbo z dvoriščem. Tega pa tožnik niti ne prereka. Preostali delež podržavljene parc. št. 28/6 (četudi neopredeljen po površini tako v delni odločbi z dne 21. 9. 2006, kot tudi ostalih prvostopnih odločbah) pa je bil glede na podatke spisa (poleg delne odločbe z dne 21. 9. 2006, so bile v postopku izdane še: delna odločba z dne 22. 9. 2006, delna odločba z dne 31. 8. 2007, delna odločba z dne 5. 12. 2007, delna odločba z dne 5. 9. 2008 in odločba z dne 30. 9. 2008, ki so vse pravnomočne), vrnjen ali v naravi ali v obliki odškodnine. To tudi potrjuje primerjava seštevka površin zemljišč, ki so bila podržavljena, in seštevka površin zemljišč, ki so bila vrnjena v postopku denacionalizacije (ki ga tožnik ne prereka), in po kateri je bilo vrnjeno celo 7 m2 več zemljišča, kot je bilo podržavljeno upravičencema. Ker pa se v postopku denacionalizacije vrača premoženje (le) v obsegu, kot je bilo podržavljeno, in pod pogoji iz Zakona o denacionalizaciji, je s tem denacionalizacijski zahtevek tožnika kot vlagatelja tudi po presoji sodišča izčrpan. To nedvomno potrjuje tudi sedanje zemljiškoknjižno stanje zemljišča s parc. št. 3259, k.o. …, ki je v lasti vsakokratnega lastnika nepremičnine – stavbe št. 461 na parc. št. 3260, slednje pa je v lasti tako tožnika, kot ostalih lastnikov posameznih delov te stavbe. Glede na povedano sodišče tožbenih ugovorov ne more sprejeti in jih zavrača kot neutemeljene.

Sodišče je zato tožbo tožnika kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnika temelji na podlagi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1.