Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije pravilno razlagalo določbe 238. člena ZUP ter 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 20. člena in prvim odstavkom 52. člena ZUS-1, ko je štelo, da je bila tožnica v okoliščinah konkretne zadeve prekludirana s predložitvijo dokazil v pritožbenem upravnem (davčnem) postopku in da se ta dokazila ne upoštevajo?"

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja: "Ali je Upravno sodišče Republike Slovenije pravilno razlagalo določbe 238. člena ZUP ter 3. točke prvega odstavka 27. člena ZUS-1 v zvezi s tretjim odstavkom 20. člena in prvim odstavkom 52. člena ZUS-1, ko je štelo, da je bila tožnica v okoliščinah konkretne zadeve prekludirana s predložitvijo dokazil v pritožbenem upravnem (davčnem) postopku in da se ta dokazila ne upoštevajo?"

Obrazložitev

1. Upravno sodišče Republike Slovenije (v nadaljevanju Upravno sodišče) je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 0610-4918/2019-4 z dne 10. 1. 2020, s katero je bila tožnici odmerjena in naložena v plačilo akontacija dohodnine od drugih dohodkov. Ministrstvo za finance je z odločbo, št. DT 499-02-10/2020-3 z dne 10. 8. 2021, tožničino pritožbo zoper prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnilo.

2. V obrazložitvi izpodbijane sodbe je Upravno sodišče pritrdilo presoji toženke, da dokumentacija, ki jo je tožnica priložila k pritožbi, predstavlja nedovoljeno pritožbeno novoto na podlagi tretjega odstavka 238. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), saj tožnica ni izkazala, da je upravičeno ni mogla predložiti že v času odločanja na prvi stopnji. Dejstvo, da je tožnica (zaradi napake računovodkinje) spregledala v e-davke odložen zapisnik in posledično nanj ni podala pripomb, namreč ni opravičljiv razlog po navedeni odločbi ZUP, saj gre za razlog iz tožničine sfere. Tožnica je bila torej s priloženo dodatno dokumentacijo, s katero izpodbija dejansko stanje, prekludirana že v pritožbenem postopku, zato teh dokazil ni upoštevalo niti Upravno sodišče. 3. Tožnica (v nadaljevanju predlagateljica) je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367.b členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. V njem je predlagala, naj Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi dveh pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije je delno utemeljen.

5. Vrhovno sodišče je ugotovilo, da so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena ZPP glede vprašanja, navedenega v izreku tega sklepa, izpolnjeni. Vprašanje se namreč nanaša na razlago vsebine pojma "upravičeno ni mogla predložiti oziroma navesti" (t. i. "opravičljivih razlogov") iz tretjega odstavka 238. člena ZUP, ki ureja dovoljenost novot v pritožbenem upravnem (davčnem) postopku. Ker je odgovor nanj pomemben za razvoj prava preko sodne prakse ter zagotovitev pravne varnosti potencialno širšega kroga davčnih zavezancev, Vrhovno sodišče pa o njem v povezavi z davčnim postopkom še ni odločalo, je predlogu v tem obsegu ugodilo (tretji odstavek 367.c člen ZPP).

6. V preostalem delu Vrhovno sodišče revizije ni dopustilo, ker za to niso izpolnjeni zakonski pogoji.