Jedro

Trditveno in dokazno breme za dovoljenost revizije je na revidentu.

Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi in se nanaša na vsebino obravnavane zadeve, ta pogoj pa v tem primeru ni izpolnjen.

Odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine, kar pa v tem primeru niso.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Zahteva za izdajo začasne odredbe se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (v nadaljevanju revident) vložila revizijo. Glede njene dovoljenosti se sklicuje na 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Predlaga tudi izdajo začasne odredbe po drugem odstavku 84. člena ZUS-1. K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo gradbenega inšpektorja Inšpektorata RS za okolje in prostor, Ljubljana, št. 06122-3540/2005 z dne 7. 6. 2011. Z navedeno odločbo je bila revidentu kot inšpekcijskemu zavezancu na podlagi 152. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1) naložena ustavitev nadaljnje gradnje tam navedenega počitniškega objekta (1. točka izreka odločbe), odstranitev tega objekta na njegove stroške v roku dveh mesecev od prejema te odločbe (2. točka izreka odločbe), sicer bo to storilo pooblaščeno podjetje v izvršilnem postopku na njene stroške (3. točka izreka odločbe). V 4. točki izreka odločbe so bile izrečene prepovedi iz 158. člena ZGO-1, v 5. točki izreka odločbe je bilo odločeno, da bo o morebitnih stroških izdan poseben sklep, v 6. točki izreka odločbe pa, da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve. V postopku je bilo ugotovljeno, da je objekt zgrajen brez ustreznih dovoljenj za poseg v prostor in da njegova legalizacija ni možna niti na podlagi Uredbe o prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v občini Bohinj (v nadaljevanju Uredba), možna pa je vzpostavitev v prejšnje stanje (št. posega 2). Tožena stranka je z odločbo, št. 0612-303/2011/4 z dne 16. 5. 2012, dopolnila besedilo 2. točke izreka prvostopenjske upravne odločbe in naložila revidentu, da mora vzpostaviti prejšnje stanje, v preostalem delu pa je pritožbo zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več svojih sklepih, med drugim tudi v zadevi Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo.

6. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Vrhovno sodišče je že v več svojih odločbah zavzelo stališče, da revizija ni dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se ne nanašajo na vsebino zadeve (npr. X Ips 149/2009, X Ips 415/2009, X Ips 312/2010, X Ips 162/2011, X Ips 270/2011, X Ips 389/2011, X Ips 498/2011, X Ips 83/2012, X Ips 128/2012, X Ips 132/2012, X Ips 450/2012). Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

7. Revident v obravnavani zadevi kot pomembno pravno vprašanje izpostavlja vprašanje: kako tolmačiti določbo 4. člena Uredbe glede vzpostavitve v prejšnje stanje - ali to pomeni vzpostavitev stanja kot je bilo pred posegom leta 1994 (ko je bil objekt na eni strani razširjen za 2 metra) oziroma pred letom 1967 (ko je na tem mestu dokazano stal pastirski stan), nikakor pa ne, da mora objekt odstraniti v celoti.

8. Po presoji Vrhovnega sodišča vprašanje, ki ga izpostavlja revident, ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, saj od odgovora na to vprašanje ni odvisna odločitev v tej zadevi.

9. V obravnavani zadevi je revident izpodbijal odločbo, s katero mu je bil izrečen inšpekcijski ukrep odstranitve nelegalne gradnje, izrečen na podlagi 152. člena ZGO-1. Citirana določba ZGO-1 določa, da v primeru nelegalne gradnje pristojni gradbeni inšpektor odredi, da se gradnja takoj ustavi ter da se že zgrajeni objekt ali del objekta v določenem roku na stroške inšpekcijskega zavezanca odstrani, vzpostavi prejšnje stanje ali drugače sanira objekt, del objekta oziroma zemljišče, če vzpostavitev v prejšnje stanje ni možna. Podlaga za ugotavljanje legalnosti obravnavanega objekta in s tem tudi za izdajo izpodbijane odločbe je torej ZGO-1 in ne Uredba, ki je namenjena določitvi prostorskih ureditvenih pogojev za sanacijo degradiranega prostora na območju Triglavskega narodnega parka v Občini Bohinj (1. člen), oziroma določitvi pogojev, pod katerimi je mogoče legalizirati nekatere posega v prostor na tem območju. Revident pa pomembno pravno vprašanje postavlja v zvezi z interpretacijo 4. člena Uredbe glede „vzpostavitve v prejšnje stanje“, torej glede same izvršitve naloženega inšpekcijskega ukrepa. Ob tem Vrhovno sodišče še pripominja, da je revident v reviziji sam navedel, da je že vložil zahtevo za izdajo gradbenega dovoljenja za vzpostavitev v prejšnje stanje, za spremembo namembnosti iz počitniške hišice v pastirski stan, po vložitvi revizije pa sodišču tudi poslal naravovarstveno soglasje, ki mu je bilo izdano dne 17. 5. 2013 za gradnjo pastirskega stanu na predmetni parceli.

10. Ker je vsebina obravnavanega primera presoja zakonitosti odločbe o izrečenem inšpekcijskem ukrepu odstranitve nelegalne gradnje, izrečenem na podlagi 152. člena ZGO-1, vprašanje, kaj pomeni vzpostavitev v prejšnje stanje, pa pomeni dejansko in ne pravno vprašanje in se nanaša na izvršitev izpodbijane inšpekcijske odločbe, torej je predmet drugega postopka (bodisi same odstranitve nelegalnega objekta oziroma njegovega dela, kar je obvezno, oziroma vzpostavitve v prejšnje stanje, to je v objekt, ki ga je bilo mogoče legalno zgraditi, vendar le s predpisanim dovoljenjem, za katerega je revident očitno že zaprosil), se to vprašanje ne nanaša na vsebino obravnavane zadeve in zato ni pomembno pravno vprašanje v smislu 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Takšno stališče je Vrhovno sodišče že sprejelo v sklepu X Ips 450/2012 z dne 10. 4. 2013. 11. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ki jo revident tudi uveljavlja za dovoljenost revizije, je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedefiniran pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 412/2009, X Ips 501/2009, X Ips 375/2010, X Ips 457/2010, X Ips 389/2011, X Ips 450/2011, X Ips 153/2012, X Ips 163/2012), mora revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, ter vse to tudi izkazati.

12. Revident zatrjuje, da bi mu z izvršitvijo izpodbijane odločbe nastale „zelo hude posledice in nepopravljiva škoda, saj odstranitev objekta pomeni dokončen poseg v njegove pravice in tega glede na veljavne prostorske akte ne bo mogoče popraviti, saj na tem območju TNP novogradnje dejansko niso dovoljene, tudi po določilih ZTNP-1. Če bi torej prišlo do izvršitve prvostopenjske odločbe (odstranitve objekta v celoti), bi to povsem onemogočilo tožeči stranki, da v primeru uspeha z zakonitimi pravnimi sredstvi zopet pride do vzpostavitve trenutno obstoječega stanja oziroma prejšnjega stanja, kar mu tudi sicer nalaga Uredba“.

13. Po presoji Vrhovnega sodišča revident z navedbami glede dolžnosti odstranitve nelegalno zgrajene počitniške hišice, v kateri ne prebiva, temveč jo uporablja zgolj občasno, ne da bi obrazložil, zakaj odstranitev spornega objekta zanj predstavlja zelo hude posledice, ter to tudi izkazal, zahtevanemu pogoju ni zadostil. Vrhovno sodišče je že v več zadevah (npr. X Ips 225/2009, X Ips 407/2009, X Ips 375/2010, X Ips 387/2010 in X Ips 508/2010) zavzelo stališče, da odstranitev nelegalno zgrajenega objekta, ki je zakonsko določena posledica nedopustnega ravnanja zavezanca, sama po sebi ne more predstavljati zelo hudih posledic za zavezanca, ampak morajo biti za njihov obstoj podane in izkazane posebej kvalificirane okoliščine. Teh pa revident v obravnavanem primeru ni niti zatrjeval. Zato na drugačno odločitev tudi ne more vplivati njegovo sklicevanje na (sedaj veljavno) pravno ureditev posegov v prostor v TNP za primer, če bi bila izpodbijana upravna odločba izvršena, pa bi revident (kasneje) s pravnimi sredstvi dosegel vzpostavitev sedaj obstoječega stanja, torej če bi z revizijo uspel in bi bila izpodbijana inšpekcijska odločba odpravljena (enako Vrhovno sodišče v sklepu X Ips 405/2012). Poleg tega pa je bilo dne 17. 5. 2013 revidentu izdano naravovarstveno soglasje za gradnjo pastirskega stanu na predmetni parceli (kot je že navedeno v 9. točki obrazložitve tega sklepa). Ker revident ni izkazal, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice, ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 14. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja nobenega od uveljavljanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

15. Ker lahko na podlagi drugega odstavka 84. člena ZUS-1 Vrhovno sodišče na zahtevo tožnika izda začasno odredbo zaradi razlogov iz drugega odstavka 32. člena ZUS-1 le do odločitve o reviziji, Vrhovno sodišče pa je revizijo s tem sklepom zavrglo, je ob smiselni uporabi 89. člena ZUS-1 kot nedovoljeno zavrglo tudi zahtevo za izdajo začasne odredbe.