Jedro

Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Odločbi Ustavnega sodišča, ki sta navedeni v dopuščenem vprašanju, ne absolutizirata materialnega procesnega vodstva, kot to očitno meni revident. Ne zadevata procesnih situacij, ki bi bile primerljive zgoraj opisani.

Izrek

Revizija se zavrne.

Tožeča stranka je dolžna povrniti toženi stranki njene stroške odgovora na revizijo v višini 2.133,60 EUR, v roku 15 dni od prejema te sodbe in od tedaj dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obresti.

Obrazložitev

**Dosedanji potek postopka**

1. Sodišče prve stopnje je v delu, ki je pomemben za odločanje o reviziji, zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev škode, ki naj bi tožeči stranki nastala zaradi neizpolnitve in kršitve pogodbe, s katero se je tožena stranka zavezala izdelati, dobaviti in zagnati linijo za kontrolo tehničnih parametrov žarnic.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijano sodbo v zgoraj navedenem delu potrdilo.

3. Tožnik z revizijo, potem ko je bilo njegovemu predlogu za dopustitev revizije ugodeno, napada sodbo pritožbenega sodišča „iz razlogov zmotne uporabe materialnega prava in zmotne uporabe pravil ZPP.“ Predlaga spremembo izpodbijane sodbe z ugoditvijo tožbenemu zahtevku, podrejeno pa razveljavitev obeh sodb sodišč nižjih stopenj in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišči prve stopnje.

4. Tožena stranka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev.

**Dopuščeno revizijsko vprašanje**

5. S sklepom III DoR 117/2011-7 z dne 2. 4. 2012 je bila revizija dopuščena glede vprašanja: „Ali je upoštevajoč stališče Ustavnega sodišča RS v odločbah Up 312/03 in Up 133/04 v zvezi z uporabo določila 285. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) pravilno stališče sodišča, da zahtevek stranke v pravdnem postopku zavrne zgolj z obrazložitvijo, da pravdna stranka glede odškodninskega zahtevka „ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena“, pri tem pa sodišče ni postopalo po 285. členu ZPP in ni poskrbelo, da bi tožeča stranka dopolnila po mnenju sodišča nepopolne navedbe, podala dodatna pojasnila in ponudila dodatna dokazila“.

6. Po določbi drugega odstavka 371. člena ZPP revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena.

**Revizijski razlogi**

7. Revident uveljavlja, da ni mogoče zaključiti sodnega postopka z argumentacijo, da stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena. Uporabiti bi moralo določbo 285. člena ZPP. Sodišče bi moralo „izzvati tožečo stranko, da bi navedla relevantna dejstva, če bi smatralo, da so ta nezadostno izpostavljena, ne pa da zavzame stališče, kot ga navaja pritožbeno sodišče.“ Dodaja, da je Ustavno sodišče RS v odločbi Up 133/04 z dne 01. 12. 2005 zavzelo stališče, da je sodišče dolžno samostojno ugotavljati, ali v tožbi zatrjevano dejansko stanje ustreza zakonskemu dejanskemu stanju in s pomočjo vprašanj vzpodbuditi stranko, da manjkajoča dejstva navede. Citira tudi naslednji del odločbe Ustavnega sodišča RS Up 312/03: „Da stranka lahko izkoristi pravico do izjave (22. člen Ustave), mora biti seznanjena s tem, katera dejstva bo sodišče štelo kot pravno odločilna za odločitev v zadevi. Če sodišče oceni, da stranka ni navedla vseh pravno odločilnih dejstev oziroma ni ponudila ustreznih dokazov zanje, je dolžno stranko na to opozoriti. Obveznost sodišča, da strankam omogoči spoznanje, katera dejstva so pravno relevantna v sporu, neposredno izhaja tudi iz določbe 285. člena Zakona o pravdnem postopku.“ **Razlogi za zavrnitev revizije**

8. Sodišče prve stopnje ni zavrnilo odškodninskega tožbenega zahtevka zgolj z argumentacijo, da stranka ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena, kot skuša prikazati revident. Tožeča stranka je dokazovala višino nastale škode z računi, ki so jih ji izstavili študentski servisi in „druga podjetja.“ Dokazovali naj bi dodatno delo, ki je moralo biti opravljeno, ker kontrole tehničnih parametrov žarnic ni opravila linija, ki bi jo morala dobaviti in zagnati tožena stranka.

9. Sodišče prve stopnje je analiziralo vsebino računov in ugotovilo, da računi študentskih servisov navajajo „pakiranje“, „delo v proizvodnji“, „občasna dela“, „pomoč pri pakiranju, prekladanje“. Ker tožeča stranka ni podala nobene utemeljitve in dokazov o tem, da so bila zaračunana dela, ki „bi bila tožeči stranki nepotrebna, v kolikor bi že v tem obdobju polno obratovala sporna linija“, je zaključilo, da na podlagi računov ni mogoče sklepati, „da gre za dela, ki so bila potrebna zgolj zaradi neizpolnitve pogodbenih obveznosti tožene stranke.“ Podobno, čeprav obširneje (na 9. strani obrazložitve) je sklepalo glede računov, ki so jih izstavila „druga podjetja.“ Na koncu je še dodalo, da sama izstavitev računov niti ne more izkazovati nastale škode, saj do zmanjšanja premoženja pride šele z njihovim plačilom.

10. Tožečo stranko je na pomanjkljivo dokazno moč predloženih računov opozorila že tožena stranka v 3. točki odgovora na tožbo. Za račune, ki jih je specificirano naštela, je navedla, da „sortiranja sploh ne omenjajo,“ za ostale pa, da „se nanašajo na sortiranje in pakiranje, t.j. na dve opravili, od katerih Linija nadomešča le enega. Strošek dela s pakiranjem žarnic ima tožeča stranka tudi če Linija deluje, zato tožeča stranka z računi, ki ki jih je priložila tožbi, ne more dokazovati škode, ki ji je nastala zaradi domnevne zamude z usposobitvijo Linije.“ Ugovori tožene stranke so bili taki, da bi morala svoje navedbe dopolniti, če je smela upati na uspeh v tem gospodarskem sporu.

11. Materialno procesno vodstvo ni potrebno, če stranko na pomanjkljivost pravno relevantnih navedb oziroma dokazov opozori že nasprotna stranka. Odločbi Ustavnega sodišča, ki sta navedeni v dopuščenem vprašanju, ne absolutizirata materialnega procesnega vodstva, kot to očitno meni revident. Ne zadevata procesnih situacij, ki bi bile primerljive zgoraj opisani.

12. Po povedanem je bilo treba revizijo zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).

**Stroški revizijskega postopka**

13. Izrek o revizijskih pravdnih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena in prvega odstavka 154. člena ZPP. Revizijski stroški tožene stranke so odmerjeni po njenem specificiranem stroškovniku in obsegajo odvetniške stroške odgovora na revizijo.