Jedro

Napačno je stališče, da mora biti izjava o ohranitvi pogodbe v veljavi dana izrecno v obliki posebnega obvestila. Zadošča že, da je izjava volje podana s konkludentnimi dejanji. Kot obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev, je mogoče šteti tudi ravnanje pogodbene stranke, da še naprej opravlja pripravljalna dejanja za prevzem naročenega izdelka in sodeluje pri odpravi napak.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba in sklep sodišča prve stopnje potrdita.

II. Tožeča stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo in sklepom je sodišče prve stopnje dopustilo spremembo tožbe (I. točka izreka), tožbo zavrglo v delu, v katerem je tožeča stranka v okviru podrejenega zahtevka uveljavljala dajatveni zahtevek na plačilo 46.121,50 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka), zavrnilo tožbeni zahtevek na vračilo plačil v višini 53.989,58 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi, plačilo 39.813,97 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi ter plačilo 6.307,53 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka), zavrnilo podrejeni tožbeni zahtevek za razvezo med pravdnima strankama sklenjene pogodbe št. 20-205001 z dne 4.4.2005 in plačilo 53.989,58 EUR s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi (IV. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo stroškov pravdnega postopka tožene stranke v višini 3.607,17 EUR (V. točka izreka).

2. Zoper v uvodu navedeno odločbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (UL RS, št. 26/1999, s kasnejšimi spremembami; ZPP) pritožila tožeča stranka in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da zahtevku ugodi v celoti, podredno pa, da sodbo in sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje ter toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

3. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka je od tožene stranke zahtevala vrnitev plačil in odškodnino, na podlagi odstopa od pogodbe, ki sta jo pravdni stranki sklenili 4. 4. 2005, s katero se je tožena stranka zavezala tožeči stranki v roku šestih mesecev od podpisa pogodbe izdelati, dobaviti in zagnati linijo za kontrolo tehničnih parametrov žarnic. Podrejeno pa je zahtevala razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta pravdni stranki po izjavi o odstopu od pogodbe z dne 14.3.2007 še naprej v letu 2007 in 2008 preizkušali linijo, ki je bila predmet pogodbe v smislu izpolnitve pogodbenih obveznosti, zato je zaključilo, da na podlagi navedene izjave z dne 14.3.2007, niso nastopili učinki razveze pogodbe. Zavrnilo je tudi podrejeni zahtevek na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin in vračilo plačil. 6. Zaradi zamude z izpolnitvijo pogodbe na strani ene od pogodbenih strank lahko pride do razveze pogodbe. Usoda pogodbe je v tem primeru odvisna od volje druge pogodbene stranke. Pogodbi zvesta stranka ima možnost, da odstopi od pogodbe, vendar mora stranki, ki je z izpolnitvijo v zamudi, določiti primeren dodaten rok za izpolnitev obveznosti (primerjaj 105. čl. Obligacijskega zakonika, UL RS, št. 83/2001, s kasnejšimi spremembami; v nadaljevanju OZ). Če obveznost ni izpolnjena tudi v dodatnem roku, pa pogodba dobi naravo fiksnega pravnega posla in je razvezana po samem zakonu. Tudi v tem primeru pa pogodbi zvesta stranka pogodbo še vedno lahko ohrani v veljavi tudi po izteku dodatnega roka za izpolnitev, če poda izjavo iz katere izhaja volja, da ima kljub neizpolnitvi namen pogodbo ohraniti v veljavi, oziroma da zahteva njeno izpolnitev (2. odstavek 104. člena OZ).

7. Tudi po oceni pritožbenega sodišča iz ravnanja tožeče stranke po podaji izjave z dne 14.03.2007 izhaja volja, da s toženo stranko sklenjena pogodba ostane v veljavi. Pri tem je treba upoštevati, da se volja lahko izrazi izrecno ali pa s konkludentnim ravnanjem. Pomen, ki se ga pripiše posameznemu ravnanju pa je odvisen od okoliščin, ki to ravnanje spremljajo. Izjava, da se pogodba ohrani v veljavi, se prav tako kot izjava o odstopu od pogodbe, lahko poda izrecno, mogoče pa je pogodbo ohraniti v veljavi oziroma od nje odstopiti tudi s konkludentnimi dejanji (primerjaj Miha Juhart, OZ s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2003, 1. knjiga, stran 578). Napačno je pritožbeno stališče, da mora biti izjava o ohranitvi pogodbe v veljavi dana izrecno v obliki posebnega obvestila. Zadošča že, da je izjava volje podana s konkludentnimi dejanji. Kot obvestilo, da se pogodba ohrani v veljavi in zahteva njeno izpolnitev, je mogoče šteti tudi ravnanje pogodbene stranke, da še naprej opravlja pripravljalna dejanja za prevzem naročenega izdelka in sodeluje pri odpravi napak. V obravnavanem primeru je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je tožeča stranka tudi po podaji izjave, s katero je toženi stranki določila dodatni rok za izpolnitev obveznosti, še naprej sprejemala dejanja tožene stranke usmerjena k odpravi napak in prevzemu naročene linije, kar je potekalo še celo leto 2007 in še do maja 2008 (več kot eno leto). Določitev novega roka za izpolnitev obveznosti pa ni vsebinski pogoj za veljavnost izjave, da se pogodba ohrani v veljavi. Sodišče prve stopnje je glede na povedano po presoji pritožbenega sodišča pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zavzelo stališče, da izjava tožeče stranke z dne 14.03.2007 ni imela oblikovalnega učinka razveze pogodbe, saj je tožeča stranka s svojim ravnanjem tudi po podani izjavi zasledovala pozitivni pogodbeni interes.

8. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje, da dopustitev možnosti izpolnitve pogodbe še pred nastopom učinka razveze, na sestanku, ki je sledil podaji izjave o odstopu od pogodbe, (o kateri je izpovedal zakoniti zastopnik tožeče stranke), pomeni izraz volje tožeče stranke, da pogodba ostane v veljavi in vztrajanje pri njeni izpolnitvi. Dopuščanje možnosti izpolnitve že upoštevaje teleološko razlago ne pomeni drugega kot to, da je bila tožeča stranka še pripravljena sprejeti izpolnitev tožene stranke tudi poteku dodatnega roka za izpolnitev obveznosti.

9. Pritožbene navedbe, da je šlo pri opisanem ravnanju tožeče stranke, usmerjenem v odpravo napak in primopredajo linije, v času po podaji izjave o odstopu od pogodbe, zgolj za ravnanje usmerjeno v zmanjšanje njej nastale škode, ki jo je utrpela zaradi neizpolnitve pogodbe, so neutemeljene. Obveznost razumnega ukrepanja za zmanjšanje škode, ki jo je povzročila pogodbena stranka s kršenjem pogodbe (4. odstavek 243. člena OZ) velja za primer, ko pogodbi zvesta stranka, ki zahteva od kršiteljice povračilo škode, stori vse potrebno, da bi se njena lastna škoda, katere povračilo zahteva, zmanjšala. Tožeča stranka je s tožbo od tožene stranke zahtevala plačilo navadne škode, ki jo je utrpela v času pred podajo izjave o odstopu od pogodbe, ker je morala zaradi zamude tožene stranke najeti storitve zunanjih izvajalcev za dela sortiranja žarnic, ki bi morala biti opravljena z naročeno linijo (predloženi računi izvajalcev storitev se nanašajo v pretežni meri na dela opravljena v letu 2006). Pri tem pa tožeča stranka ne pojasni, kako naj bi njeno konkretno ravnanje usmerjeno v odpravo napak in prevzem linije po podaji izjave o odstopu od pogodbe zmanjšalo že nastalo škodo in katera konkretna škoda naj bi bila zaradi njenega ravnanja manjša. Prav tako tožeča stranka ne more uspeti s trditvami, da je šlo pri njenem nadaljnjem sodelovanju s toženo stranko za pripravljalna dejanja usmerjena k sklenitvi nove pogodbe. Dejanja usmerjena v odpravo napak in prevzem naročenega izdelka ne spadajo v fazo sklenitve pogodbe, temveč v fazo izpolnitve pogodbe. Drugih konkretnih trditev, ki bi utemeljevale zaključek, da sta se pravdni stranki dogovarjali o sklenitvi nove pogodbe, pa tožeča stranka ni podala.

10. Pravilen je tudi zaključek sodišča prve stopnje glede neutemeljenosti podrejenega zahtevka na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin (112. člen OZ). Spremenjene okoliščine pomenijo, da pride do neravnotežja obveznosti po sklenitvi pogodbe z nastopom nepredvidenega in naključnega dogodka, tako da se povsem izjalovi namen pogodbe ali pa postane pogodbena obveznost ene stranke tako težavna, da ne bi bilo pravično vztrajati pri njeni izpolnitvi. Pritožnica navaja, da so v obravnavanem primeru nastopile spremenjene okoliščine, ker tožena stranka tožeči stranki štiri leta po sklenitvi pogodbe ni predala pogodbenega predmeta, ki ga ne more izdelati zaradi njegove specifičnosti. Zmotno je pritožbeno stališče, da neizpolnitev, ki je nastala na strani tožene stranke zadostuje za utemeljenost zahtevka na razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da ima tožeča stranka v tem primeru možnost uveljavljati sankcije zaradi neizpolnitve oziroma izpolnitve z napako. Tožeča stranka trditev, da je do spremenjenih okoliščin prišlo zaradi nastopa nepredvidenega dogodka po sklenitvi pogodbe, tudi po oceni pritožbenega sodišča ni zadostno opredelila, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje.

11. Razlogi izpodbijane sodbe o zavrnitvi zahtevka na razveljavitev pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin, pa tudi niso v nasprotju z razlogi, zaradi katerih je sodišče prve stopnje zavrnilo odškodninski del zahtevka. Ne držijo pritožbene navedbe, da je sodišče prve stopnje zahtevek za razvezo pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin zavrnilo, ker gre pri neizpolnitvi pogodbe za okoliščine, ki izvirajo iz sfere tožene stranke, odškodninski zahtevek pa zato, ker tožeča stranka ni izkazala, da gre za razloge zamude v izpolnitvi pogodbe, ki izhajajo iz sfere tožene stranke. Sodišče prve stopnje je odškodninski del zahtevka zavrnilo zaradi pomanjkanja trditev v zvezi z obsegom in višino nastale škode. Zaključek sodišča prve stopnje, da tožeča stranka zgolj s predložitvijo izdanih računov tretjih oseb in študentskih servisov ni zmogla trditvenega in dokaznega bremena glede obsega nastale škode, pa je po presoji pritožbenega sodišča pravilen. Zatrjevana kršitev iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP glede na navedeno ni podana.

12. Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, tožeča stranka pa glede ostalega dela izpodbijane odločitve ni konkretizirala svojih pritožbenih razlogov, je pritožbeno sodišče, potem ko je odločbo preizkusilo še v okviru razlogov, na katere v skladu 2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti ter kršitev ni zasledilo, pritožbo tožeče stranke zavrnilo in izpodbijana sklep in sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP in 2. odst. 365. čl. ZPP v zvezi s 1. odst. 366. čl. ZPP).

13. Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določilih 1. odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbene stroške.