Jedro

Tožnik je predložil podatke o plačilu za delo preko polnega delovnega časa v letih 1976 - 1978 in 1981 - 1982, ki niso bili upoštevani pri oblikovanju pokojninske osnove. Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 predstavlja pravno podlago za odločanje, ko pri odločanju o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso bili upoštevani vsi, s predpisi določeni, podatki.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožena stranka mora v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki stroške odgovora na revizijo v znesku 368,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odpravilo odločbi toženca z dne 28. 8. 2014 in 29. 5. 2014 ter mu zadevo vrnilo v novo odločanje. Odločilo je tudi o stroških postopka. Zaključilo je, da so podani pogoji za uporabo 183. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (v nadaljevanju ZPIZ-2),1 ker pri odmeri starostne pokojnine tožniku ni bil upoštevan del plače za nadurno delo.

2. Sodišče druge stopnje se je strinjalo z dejanskimi in pravnimi razlogi sodišča prve stopnje in pritožbo toženca zavrnilo. Opozorilo je na pravno naravo pravic iz obveznega zavarovanja ter na odločbo Ustavnega sodišča2. 3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje toženec vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da namen uvedbe novega izrednega pravnega sredstva ni bil v odpravljanju vseh napak, temveč samo očitnih, torej le tistih, ki so zaznavne in so bile storjene že ob upokojevanju. Toženec je ob upokojitvi in pri ponovni odmeri pokojnine uporabil vse razpoložljive podatke in ni prišlo do kršitve materialnega prava zaradi očitno napačno uporabljenih podatkov. Upošteval je podatke, ki mu jih je sporočil delodajalec skladno s takrat veljavnimi predpisi. Dejansko stanje je bilo ob uveljavitvi pravice do starostne pokojnine ugotovljeno pravilno. Naknadno upoštevanje podatkov, ki v postopku odločanja niso bili uveljavljani, ne more pomeniti očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja, zaradi katerega bi bilo možno po določbi 183. člena ZPIZ-2 spremeniti ali razveljaviti odločbo z dne 9. 9. 2008. 4. Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP)3 vročena tožniku, ki predlaga njeno zavrženje oziroma zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji (prvi odstavek 367. člena ZPP). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Tožniku je bila z odločbo št. 15 5065826 z dne 5. 11. 2007 priznana pravica do starostne pokojnine od 6. 10. 2007 v znesku 573,75 EUR. Zaradi naknadno pridobljenih podatkov o plači za leto 1975 mu je bila z odločbo z dne 9. 9. 2008 ponovno odmerjena pokojnina z upoštevanjem novih podatkov. Pokojnina mu je bila priznana v višini 607,19 EUR od 1. 9. 2008 dalje. Tožnik je naknadno pridobil še podatke o nadurnem delu za 1976., 1977., 1978., 1981. in 1982. leto ter pri tožencu 3. 2. 2014 vložil zahtevo za ponovno odmero starostne pokojnine zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Toženec je z odločbama, ki sta predmet tega socialnega spora, njegovo zahtevo zavrnil. 8. Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

9. ZPIZ-2 v 183. členu določa, da lahko dokončno odločbo, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta, tudi zaradi očitno napačno ugotovljenega dejanskega stanja v škodo ali korist zavarovanca ali uživalca pravic ali zavoda, razveljavi ali spremeni pristojna enota zavoda, ki je odločbo izdala. Odločba se lahko izda v roku 10 let od vročitve dokončne odločbe zavarovancu ali uživalcu pravic, s katero je bila kršena materialna določba zakona ali podzakonskega akta. Nova odločba učinkuje od prvega dne naslednjega meseca po dani zahtevi, če pa je bil postopek uveden po uradni dolžnosti, pa od prvega dne naslednjega meseca po izdaji odločbe.

10. Namen te ureditve je, da se popravijo očitne, to je zaznavne napake, tako tehnične, dejanske ali vsebinske, do katerih je prišlo pri odločitvi o pravici iz pokojninskega ali invalidskega zavarovanja ali njenem obsegu. To izredno pravno sredstvo, imenovano tudi neprava obnova, je utemeljeno v pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker se pravica do pokojnine odraža v njenem dolgotrajnem uresničevanju in mora biti odvisna od plačanih prispevkov.

11. Poseg v pravnomočno odločbo in ureditev po 183. členu ZPIZ-2 je ob vprašanju vštevanja delnic v pokojninsko osnovo4, naknadno priznanih plač5 oziroma vseh plačanih prispevkov6 obravnavalo Ustavno sodišče RS. Ugotovilo je, da je bil ZPIZ-1 v neskladju z Ustavo RS, ker ni urejal možnosti ponovne odmere pravice do pokojnine in spremembe pravnomočne odmere za naprej v korist zavarovanca zaradi zmotnih ali nepopolnih podatkov o prejemkih, ki bi morali biti upoštevani za izračun pokojninske osnove, pa niso bili. V citiranih odločbah je poudarjeno, da se morajo pri odmeri pokojnine upoštevati podatki, ki odražajo dejansko in pravilno stanje o plačanih prispevkih, saj sta pravica do pokojnine in njena odmera v bistvenem odvisna od plačnih prispevkov; pokojnina je kot človekova pravica varovana po 33. in 55. členu Ustave RS7. 12. Toženec je ob izdaji odločbe o priznanju pravice do pokojnine v letu 2007 upošteval podatke, ki mu jih je sporočil delodajalec in tožniku priznal pravico do starostne pokojnine in jo odmeril. Že v naslednjem letu je ponovno obravnaval višino pokojnine tožnika zaradi naknadno predloženih podatkov o plači tožnika za leto 1975, ki ob priznanju pravice niso bili upoštevani. Tožnik je predložil še podatke o plačilu za delo preko polnega delovnega časa v letih 1976 - 1978 in 1981 - 1982, ki prav tako niso bili upoštevani pri oblikovanju pokojninske osnove.

13. Zaradi izrecne zakonske možnosti vložitve predloga za nepravo obnovo zoper dokončno odločbo tudi po presoji revizijskega sodišča določba 183. člena ZPIZ-2 predstavlja pravno podlago za odločanje, ko pri odločanju o pravici iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja niso bili upoštevani vsi, s predpisi določeni, podatki.

14. Stališče toženca, da so bili ob upokojevanju upoštevani vsi takrat sporočeni podatki in da zato ni mogoče uporabiti 183. člena ZPIZ-2, je napačno. Ker v pokojninsko osnovo tožnika plačilo za delo preko polnega delovnega časa ni bilo upoštevano, gre za očitno napačno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi česar pokojninska osnova in pokojnina nista bili določeni skladno z materialnim predpisom.

15. Prav tako ni utemeljeno stališče toženca, da ni mogoča uporaba tega instituta, ker tožnik ni uporabil pravnih sredstev, ki bi jih lahko. Obligatornosti vložitve rednega pravnega sredstva ZPIZ-2 ne določa. Določa le, da mora biti odločba, ki se izpodbija, dokončna, to pa postane tudi, če ni bila vložena pritožba. Odločba z dne 9. 9. 2008 je dokončna in pravnomočna.

16. Glede na navedeno in v skladu s 378. členom ZPP je revizijsko sodišče revizijo zavrnilo kot neutemeljeno.

17. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 154. člena ZPP v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih8. Tožniku se na podlagi drugega odstavka 25. člena Zakona o odvetniški tarifi9 priznajo stroški odgovora na revizijo v višini 368,44 EUR, od tega 282,00 EUR nagrade za postopek in 20,00 EUR materialnih stroškov ter 22 % DDV.

1 Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami. 2 Glej U-I-239/14, Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015. 3 Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami. 4 Glej opombo 1. 5 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-195/13 in U-I-67/16 z dne 26. 1. 2017. 6 Glej odločbo Ustavnega sodišča Up-215/14-12 z dne 14. 3. 2017. 7 Glej odločbo Ustavnega sodišča št. Up-770/06 z dne 27. 5. 2009. 8 Ur. l. RS, št. 2/2004. 9 Ur. l. RS, št. 67/2008 s spremembami.