Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče v zadevi kot pravno podlago uporabiti zavarovalno pogodbo in glede vprašanja skrbnosti toženca po nastanku prometne nezgode.
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je mogoče v zadevi kot pravno podlago uporabiti zavarovalno pogodbo in glede vprašanja skrbnosti toženca po nastanku prometne nezgode.
1. Sodišče prve stopnje je v tretjem sojenju razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 41188/2013 z dne 25. 3. 2013 v celoti v veljavi, tako da je toženec dolžan tožnici plačati 8.133,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6. 3. 2013 do plačila in izvršilne stroške v znesku 41,00 EUR. Odločilo je še o pravdnih stroških. Štelo je, da ima regresni zahtevek zavarovalnice podlago v drugem odstavku 7. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (v nadaljevanju ZOZP) in zavarovalni pogodbi, katere sestavni del so splošni pogoji zavarovalnice.
2. Sodišče druge stopnje je toženčevo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Kot nosilni razlog je navedlo, da se obveznost povzročitelja nesreče, ki ni lastnik vozila, ga pa je uporabljal z njegovim soglasjem, presoja glede na sklenjeno zavarovalno pogodbo. Nobenega razloga namreč ni, da bi bila oseba, ki ji je lastnik prepustil vozilo, v slabšem ali boljšem položaju od njega, če bi vozil in povzročil nesrečo. Sklicuje se na sodbo II Ips 165/2013. 3. Toženec je zoper to sodbo v zvezi s prvostopenjsko sodbo vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti določb zavarovalne pogodbe, saj toženec ni bil sklenitelj zavarovanja. Ker ni bil sklenitelj zavarovanja, ni prejel zavarovalnih pogojev in zanj ne more veljati domneva alkoholiziranosti. Regresni zahtevek zoper osebo, ki ni sklenitelj zavarovanja, lahko temelji le na zakonu, to je tretjem odstavku 7. člena ZOZP. Toženec je po nastanku škodnega dogodka ravnal s skrbnostjo povprečnega voznika in kraja nezgode ni takoj zapustil. Škoda na dveh objektih na stebru javne razsvetljave neposredno po nezgodi ni bila zaznavna oziroma jo je bilo mogoče ugotoviti šele, ko so policisti obiskali lastnika javne razsvetljave in je ta na kraj dogodka poslal pregledno službo. Zatrjuje odstop od sodne prakse (VSL II Cp 11/2010, VSL II Cp 3100/2010 in II Ips 179/2011).
4. Predlog je utemeljen.
5. Ker so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je Vrhovno sodišče revizijo dopustilo v obsegu, ki izhaja iz izreka sklepa (tretji odstavek 367.c člena ZPP).