Jedro

Osnovni pogoj za uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi izhajala že iz postopka pred sodiščem prve stopnje je, da je revident kršitev pred sodiščem prve stopnje predhodno že izrecno uveljavljal s pritožbo, pritožbeno sodišče pa je ni odpravilo.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo in dopolnilno sodbo zavrnilo zahtevek tožnika za razveljavitev redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 18. 3. 2014, za ugotovitev, da mu je dne 25. 4. 2013 nezakonito prenehalo delovno razmerje in da ga je toženka dolžna pozvati nazaj na delo ter mu priznati vse pravice iz delovnega razmerja.

2. Sodišče je med drugim obrazložilo, da je tožnik pravočasno vložil tožbo na sodišče, vendar njegov zahtevek ni utemeljen, ker je obstajal poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, tožnik pa tudi ni bil varovan pred odpovedjo glede na določbo 3. alineje drugega odstavka 114. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR-1), saj je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi s toženko v letu 2011 že dopolnil 55 let starosti.

3. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo in dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje, zavrglo pritožbo toženke in odločilo, da tožnik krije sam svoje stroške pritožbenega postopka. Tako kot sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnik ob sklenitvi pogodbe s toženko 27. 5. 2011 že dopolnil 55 let starosti in ob upoštevanju 226. člena ZDR-1 že izpolnjeval pogoje za varstvo pred odpovedjo po takratnem zakonu. Sodišče je tudi štelo, da v tem primeru ne gre za retroaktivno veljavnost pravnih norm.

4. V pravočasni reviziji tožnik uveljavlja revizijska razloga bistvenih kršitev določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Sodiščema druge in prve stopnje očita kršitev 8. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavku 339. člena ZPP zaradi nevestne in neskladne presoje dokazov, in sicer v zvezi z navedbami v pripravljalni vlogi z dne 16. 6. 2014 - da za tožnika velja pravno varstvo, ker je bila pogodbo o zaposlitvi z dne 27. 5. 2011 sklenjena v skladu z 92. členom ZDR-1. Tožnik je bil namreč od 7. 9. 2005 do 31. 5. 2011 za nedoločen čas zaposlen pri družbi A., d. o. o., ki mu je 1. 6. 2011 ponudila zaposlitev pri toženki za nedoločen čas, tožnik pa jo je sprejel. Obe družbi sta imeli istega lastnika in sta opravljali enako dejavnost z istimi delavci, tako da je tožnik nadaljeval isto delo pri toženki. S pripravljalno vlogo z dne 9. 7. 2014 je predložil delovno knjižico, iz katere je razvidno, da mu je delovno razmerje pri prejšnjem delodajalcu prenehalo 31. 5. 2011, pri toženki pa je bilo sklenjeno 1. 6. 2011. Zato je tudi po pogodbi z dne 27. 5. 2011 ohranil pravico do posebnega varstva pred odpovedjo. Sodišče naj bi kršilo 8. člen ZPP, ker ni podalo ocene v zvezi z dokazom delovne knjižice - v povezavi s trditvami, da je pogodbo sklenil v skladu z 92. členom ZDR-1 (tožnik sicer omenja 92. člen ZDR - vendar očitno neustrezno, saj gre za določbo o minimalnih odpovednih rokih, ki nikakor ni v povezavi s pravnimi podlagami, ki bi bile lahko pomembne v tem sporu), kar je imelo za posledico zmotno uporabo materialnega prava. Za odločitev bi bilo treba uporabiti ne le 3., temveč tudi 2. alinejo drugega odstavka 114. člena ZDR-1. 5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno pravno sredstvo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, oziroma zoper sklep druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 367. člena ZPP in prvi odstavek 384. člena ZPP, v povezavi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih). Revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni (prvi odstavek 371. člena ZPP).

7. Bistveni in dejansko edini revizijski očitek se nanaša na uveljavljanje bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 8. členom ZPP. Iz te določbe izhaja, da odloči sodišče po svojem prepričanju o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, pri čemer opravi vestno in skrbno presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter upošteva uspeh celotnega postopka.

8. Tožnik spregleda, da uveljavlja bistveno kršitev določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP, ki je lahko revizijski razlog, če je do takšne kršitve prišlo v postopku pred sodiščem druge stopnje (2. točka prvega odstavka 370. člena ZPP). Takšno kršitev (relativno bistveno kršitev določb postopka - prvi odstavek 339. člena ZPP) lahko stori sodišče druge stopnje samo, lahko pa tudi v primeru, če ponovi takšno kršitev sodišča prve stopnje oziroma takšne nepravilnosti pred sodiščem prve stopnje ne odpravi, zaradi česar je šteti, da je tudi postopek pred sodiščem druge stopnje obremenjen s takšno kršitvijo. Pri tem je osnovni pogoj za uveljavljanje relativne bistvene kršitve določb postopka, ki naj bi izhajala že iz postopka pred sodiščem prve stopnje, da je revident kršitev pred sodiščem prve stopnje predhodno že izrecno uveljavljal s pritožbo, pritožbeno sodišče pa je ni odpravilo. Na bistvene kršitve določb postopka iz prvega odstavka 339. člena ZPP namreč pritožbeno sodišče ne pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP).

9. V tej zadevi tožnik v pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje z dne 19. 9. 2014 (lista št. 52, 53) in v pritožbi zoper dopolnilno sodbo sodišča prve stopnje z dne 29. 3. 2015 (lista št. 74, 75) ni uveljavljal te relativne bistvene kršitve določb postopka pred sodiščem prve stopnje, zaradi česar te kršitve (ki jo prvenstveno očita sodišču prve stopnje) sodišče druge stopnje ni moglo storiti. Glede na navedeno tožnikove revizijske navedbe niso utemeljene.

10. Očitka zmotne uporabe materialnega prava tožnik ne povezuje z dejstvi, na katerih temeljita sodbi sodišč druge in prve stopnje, temveč se sklicuje na ponudbo zaposlitve pri toženki oziroma smiselno na sklenitev pogodbe o zaposlitvi pri toženki na podlagi spremembe delodajalca ali odpovedi pri prejšnjem delodajalcu ter ponudbi nove pogodbe pri toženki (1) ter posledično tega, da bi bilo v skladu s prejšnjim in sedanjim zakonom (ZDR in ZDR-1) treba upoštevati, da ob sklenitvi pogodbe pri prvem delodajalcu leta 2005 še ni užival varstva kot starejši delavec. Teh dejanskih podlag ni bilo mogoče upoštevati; zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja tudi sicer ni dovoljen revizijski razlog (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zmotno uporabo materialnega prava tožnik nadalje očita sodišču le v posledici kršitve 8. člena ZPP, ne da bi jo samostojno utemeljil. Zaradi tega revizijsko sodišče izpodbijane sodbe v tej smeri tudi ni moglo in smelo preizkusiti.

11. Glede na navedeno vsebino revizije oziroma razloge, ki jih in kot jih uveljavlja, je revizijsko sodišče v skladu s 378. členom ZPP odločilo, kot izhaja iz izreka te sodbe. V posledici te odločitve tožnik krije sam svoje revizijske stroške.

Op. št. (1): Navedbe so nejasne. Pri tem se tudi neutemeljeno sklicuje na 92. člen ZDR-1, saj ta zakon ob nastopu dela pri toženki v letu 2011 še ni veljal.