Jedro

Za presojo, ali je pogodba nastala, je odločilna izjava volje. Svojo voljo, da bo za prevzete terjatve odgovarjala kot porok in plačnik, je glede na ugotovljeno dejansko stanje toženka izjavila s podpisom poroštvene izjave. Pisnost porokovega pristanka v izogib nepremišljenemu pristanku k poroštvenim zavezam zakon tudi izrecno zahteva.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

**O dosedanjem poteku postopka**

1. Tožeča družba je vložila predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine za terjatev v višini 109.080,48 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 7. 2011 dalje. Okrajno sodišče v Ljubljani je s sklepom VL 112278/2011 z dne 24. 8. 2011 dolžnici naložilo plačilo navedene terjatve in dovolilo izvršbo. Po dolžničinem ugovoru je stekel pravdni postopek, v katerem je tožeča družba zatrjevala, da se je toženka zavezala povrniti dolg kot solidarni porok (porok in plačnik) po pogodbah o odkupu terjatev, sklenjenih med družbo A., d. o. o., kot odstopnikom terjatev in tožnico kot prevzemnico terjatev. V ta namen ji je toženka izročila tudi deset podpisanih bianco menic. Toženka je podpis poroštvene izjave zanikala oziroma priznavala le podpis poroštva za eno terjatev, v ostalem delu pa ji je pripisala ponarejenost. 2. Sodišče prve stopnje je tožbenemu zahtevku delno ugodilo in izdani sklep obdržalo v veljavi tako, da je toženka dolžna plačati 85.269,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27. 7. 2011 dalje in stroške izvršilnega postopka, sicer pa ga je razveljavilo in v tem delu tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženkino poroštveno zavezo je v delu, s katerim se je zavezala plačati več, kot so znašale odstopljene terjatve, opredelilo kot nično, v preostalem delu pa kot veljavno in upoštevalo opravljeno plačilo. Toženki je naložilo plačilo preostanka tožničine terjatve.

3. Sodišče druge stopnje je toženkino pritožbo zoper naloženo obveznost zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Pritrdilo je njegovi dokazni oceni, popravilo datum podane poroštvene izjave in ocenilo, da je toženkina poroštvena obveznost v izpodbijanem delu veljavna.

**O ugotovljenem dejanskem stanju** Revizijsko sodišče povzema po njegovi oceni odločilno dejansko stanje, ki sta ga ugotovili sodišči nižjih stopenj: - toženka je bila družbenica in zakonita zastopnica družbe B., d. o. o., ki ni imela kapitala in ne denarnih sredstev na računu; - računovodske storitve je toženka opravljala tudi za družbo A., d. o. o., katere direktor je bil A. C., družba pa toženki storitev ni mogla plačati, saj je imela blokiran račun; - na račun družbe B., d. o. o., je tožeča družba nakazovala denar za družbo A., d. o. o., ta pa ni imela pooblastila za dvig denarja; - toženka je 5. 8. 2010 podpisala generalno poroštveno in menično izjavo z dne 1. 8. 2010,1 s katero je prevzela solidarno poroštveno zavezo (kot porok in plačnik) za zavarovanje bodočih tožničinih terjatev do družbe A., d. o. o., ki bodo izvirale iz med družbama sklenjenih pogodb o odstopu terjatev; - izjava ni ponarejena, toženka pa tudi ni podpisala praznih listov papirja, ki bi jim tožeča družba naknadno vnesla vsebino; - ob podpisu se je toženka zavedala obsega prevzete poroštvene obveznosti; - po 1. 8. 2010 so bile med tožečo družbo in družbo A. d. o. o., sklenjene tri pogodbe o odstopu terjatev v skupni vrednosti prenesenih terjatev 86.469,77 EUR; - po njih lahko tožeča družba zahteva poplačilo prenesenih terjatev od odstopnika, če ji dolžnik ne plača svojih obveznosti do 20. 3. 2011; - dolžnik tožeči družbi terjatev ni poravnal: - vse vtoževane terjatve so tudi zapadle; - odstopnikove in porokove zaveze deloma presegajo popolno poplačilo odstopljene terjatve; - toženka je tožnici 17. 10. 2010 plačala 1.200,00 EUR; - 28. 7. 2011 je toženki z izbrisom iz sodnega registra prenehalo imetništvo deleža v družbi B., d. o. o., na njeno mesto pa je stopil A. C..

**O revizijskem postopku**

4. Revizijo iz razloga zmotne uporabe materialnega prava vlaga toženka. Vrhovnemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanih sodb oziroma njuno razveljavitev ter zahteva povračilo stroškov revizijskega postopka.

Ocenjuje, da pri sojenju niso bila spoštovana temeljna načela obligacijskega prava, predvsem načelo vestnosti in poštenja, načelo zlorabe pravice, načelo enake vrednosti dajatev, načelo prepovedi povzročanja škode in tudi določilo o soglasju volj. Zaradi pomanjkanja soglasja po njeni oceni pogodbenika nista dosegla sporazuma, saj je bila sama trdno prepričana, da je podpisala prazen list o asignaciji in ne generalne poroštvene izjave, za pogodbe o odstopu terjatev pa ni vedela. Meni tudi, da sta ji bili kršeni konvencijsko zagotovljena pravica do poštenega sojenja in ustavno zagotovljena pravica do enakega varstva pravic (22. člen Ustave RS). Pojasnjuje svoje lastništvo družbe B., d. o. o., ter njeno poslovanje in opozarja, da z odstopom terjatev ni ničesar prejela. Podrobneje obrazloži svoje videnje zadeve in sodbama sodišč nižjih stopenj pripisuje pomanjkljivo obrazložitev.

5. Tožnica na vročeno revizijo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je ob njeni presoji uporabilo besedilo Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) pred novelo ZPP - E. Po prehodni določbi tretjega odstavka 125. člena novele ZPP - E se postopek, ki se je začel pred začetkom uporabe novele, pred sodiščem druge stopnje in pred Vrhovnim sodiščem nadaljuje po določbah noveliranega zakona le, če je odločba, s katero se postopek pred sodiščem prve stopnje konča, izdana po začetku uporabe tega zakona. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo pred uveljavitvijo novele14. 9. 2017. 8. Uvodoma pojasnjuje, da je revizija izredno pravno sredstvo zoper odločbo sodišča druge stopnje (prvi odstavek 367. člena ZPP) in le zoper razloge, navedene v njej, ki jih mora revident obrazložiti,2 ter da revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP).

9. Med toženkinimi revizijskimi razlogi so tudi takšni, ki merijo le na ravnanje sodišča prve stopnje. V prvi vrsti velja to za očitek pomanjkanja razlogov, saj po njeni oceni sodba okrožnega, torej prvostopenjskega sodišča nima konkretne obrazložitve. Tovrstnim očitkom je namenjen pritožbeni preizkus. Toženka ni izkazala, da bi se ga v tem delu poslužila, in konkretizirano ne uveljavlja pomanjkljivih odgovorov pritožbenega sodišča na njene pritožbene očitke. Brez tovrstnih konkretnih očitkov pa revizijsko sodišče ne more presoditi, ali sta ji bili kršena konvencijsko varovana pravica do poštenega sojenja in ustavno zavarovana pravica do enakega varstva pravic, kot zatrjuje.

**O zatrjevani zmotni uporabi materialnega prava**

10. Sodišče druge stopnje se je strinjalo s presojo sodišča prve stopnje, da je toženka podpisala generalno poroštveno in menično izjavo, s katero se je zavezala kot porok in plačnik za dolg odstopnika terjatve do tožeče družbe. S poroštveno pogodbo se porok nasproti upniku zavezuje, da bo izpolnil veljavno in zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bi storil, tisti porok, ki se je zavezal kot porok in plačnik, pa odgovarja upniku kot glavni dolžnik za celo obveznost.3

11. Zmotno je toženkino razumevanje, da soglasje volj med njo in upnikom (torej tožečo družbo) ni nastopilo. Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah.4 Volja za sklenitev pravnega posla je stvar pogodbenikov in vsaj sprva praviloma njune intimne sfere. Učinke ustvari šele, ko jo izrazita navzven. Za presojo, ali je pogodba nastala, je tako odločilna izjava volje. Svojo voljo, da bo za prevzete terjatve odgovarjala kot porok in plačnik, je glede na ugotovljeno dejansko stanje toženka izjavila s podpisom poroštvene izjave. Pisnost porokovega pristanka v izogib nepremišljenemu pristanku k poroštvenim zavezam zakon tudi izrecno zahteva.5 Da upnik ne bi dal soglasja k njeni poroštveni zavezi (za podajo njegove izjave volje zakon ne predpisuje posebne obličnosti), pa toženka ne trdi. Soglasje izjavljenih volj za sklenitev poroštvene pogodbe je tako nedvomno nastopilo.

12. Toženkino zavedanje, da pristaja na svojo poroštveno zavezo, oziroma njegovo pomanjkanje, na katerega opozarja,6 pa na podano izjavo volje ne učinkuje tako, kot želi prikazati: v neupoštevnosti (ničnosti, neobstoječnosti) podane izjave. Neskladje med njeno resnično voljo in podano izjavo bi jo sicer lahko opravičevalo do izpodbijanja sklenjene pogodbe.7 Pogodbenik, v čigar interesu je določena izpodbojnost, namreč lahko zahteva, da se pogodba razveljavi.8 Jezikovna razlaga zakona ne pušča nobenega dvoma: to je tožbena oblikovalna pravica. Stranka lahko razveljavitev pogodbe od sodišča le zahteva, ne more pa je doseči sama oziroma se nanjo le sklicevati. V primeru, ko je stranka, ki se sklicuje na izpodbojnost pogodbe, tožena, lahko razveljavitev pogodbe zahteva le z nasprotno ali samostojno tožbo, ne more pa jo doseči z ugovorom.9

13. Toženka odpira tudi vprašanje dopustne podlage sklenjenega pravnega posla. Ta ne sme nasprotovati ustavi, prisilnim predpisom ali moralnim načelom, saj je pogodba sicer nična.10 Na ničnost sodišče pazi po uradni dolžnosti,11 pri presoji pa so mu v pomoč temeljna načela obligacijskega prava. Tudi tista, na katere se sklicuje revidentka. Dolžnost sodišča pa nastopi le v okviru trditvene in dokazne ponudbe, ki mu jo priskrbijo stranke. To jim nalagajo procesna pravila iz 7. in 212. člena ZPP ter z njimi uveljavljeno razpravno načelo. Zato sodišči nižjih stopenj nista bili dolžni samoiniciativno iskati morebitne nedopustne podlage za sklenitev obravnavane pogodbe, pač pa njeno dopustnost in s tem veljavnost poroštvene pogodbe presoditi le v okviru podanih trditev in ugotovljenega dejanskega stanja. To tudi po presoji revizijskega sodišča ne daje osnove za zaključek, da toženkina prevzeta obveznost v revizijsko spornem delu ni veljavna. Okoliščina, da se je kot porok zavezala za izpolnitev obveznosti ene gospodarske družbe napram drugi, s katerima naj ne bi bila povezana, sama po sebi tudi ni nedopustna ali nemoralna (v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja, na katerega vseskozi opozarja). Povedano velja tudi za vprašanje nagiba, ki ga odpira brez konkretnih razlogov o njegovi morebitni nedopustnosti.

14. Sodišči nižjih stopenj toženka ni prepričala, da je podpisala zgolj prazne liste papirja ali da je kot solidarni porok pristopila k dolžnikovi obveznosti le po eni izmed sklenjenih pogodb o odstopu terjatev. Njeno drugačno revizijsko zatrjevanje seže izven ugotovljenega dejanskega stanja in ni dovoljeno. Revizijsko sodišče se tudi pridružuje razlogom sodišča prve stopnje, da mora vsak udeleženec v obligacijskih razmerjih ravnati s potrebno skrbnostjo. Od stranke, ki nekaj podpisuje, se prav gotovo pričakuje, da bo prebrala vsebino. Če je ni, gre na njen račun, saj načelo vestnosti in poštenja velja tudi zanjo. Zato ni mogoče najti opravičila za toženkino morebitno drugačno razumevanje narave pogodbe ali predmeta izpolnitve, s katerim utemeljuje tudi obstoj nesporazuma pri sklepanju pogodbe.12 Nenazadnje pa ga izključuje tudi ugotovljeno dejansko stanje: toženka je vedela za obseg prevzete poroštvene obveznosti,13 kar vključuje tudi zavedanje o obstoju njene poroštvene zaveze.

15. Želenega rezultata toženki ne more prinesti niti opozorilo, da v zameno za svojo obveznost ni prejela nobene koristi. Poroštvena pogodba ni dvostransko obvezujoča pogodba, saj je zgolj porok tisti, ki se zaveže opraviti izpolnitev (izpolniti dolžnikovo obveznost). Veljavnosti poroštvene pogodbe zato ne moreta ogroziti zatrjevana neodplačnost (toženka opozarja na to, da iz nje ali iz odstopa terjatev ni pridobila nobene koristi) in presoja skozi načelo enake vrednosti dajatev, ki jo ponuja revidentka.

**Odločitev o reviziji in revizijskih stroških**

16. Ker revizijski razlogi niso utemeljeni, je Vrhovno sodišče revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

17. Zavrnitev toženkine revizije narekuje tudi zavrnitev zahteve za povračilo stroškov, nastalih z njeno vložitvijo (odločitev temelji na določbi prvega odstavka 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP).

1 Datum je povzet po razlogih sodišča druge stopnje, ki so posegli v ugotovljene datume s strani sodišča prve stopnje.

2 Revizijsko sodišče namreč na nobenega od dovoljenih revizijskih razlogov ne pazi po uradni dolžnosti (prvi odstavek 371. člena ZPP).

3 1012. člen Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju OZ) v zvezi s tretjim odstavkom 1019. člena OZ.

4 15. člen OZ.

5 1013. člen OZ.

6 Tako revizijsko sodišče razume njeno opozorilo na prepričanje, da podpisuje asignacijsko izjavo oziroma pogodbo, in na okoliščino, da je bila zavedena.

7 94. člen OZ v zvezi s 46. členom OZ.

8 Prvi odstavek 95. člena OZ.

9 Primerjaj tudi sodbo Vrhovnega sodišča II Ips 358/1995. 10 O dopustni podlagi glej 39. člen OZ.

11 92. člen OZ.

12 16. člen OZ šteje, da pogodba ni bila sklenjena, če sta sicer stranki prepričani, da se strinjata, v resnici pa se nista sporazumeli o naravi pogodbe ali o podlagi ali predmetu obveznosti.

13 Primerjaj razloge pritožbenega sodišča na koncu 12. točke obrazložitve.