Jedro

Napake, ko je pisanje vloženo pri nepristojnem sodišču, ni mogoče opredeliti kot očitne pomote, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo pritožbo tožene stranke zoper sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1263/2008 z dne 12. 3. 2009. Zoper navedeni sklep se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka in predlaga pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi, pritožbo tožene stranke z dne 29. 4. 2009 pa pošlje v odločanje Vrhovnemu sodišču RS. V pritožbi navaja, da je prišlo pri vlaganju pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije do očitne pomote oziroma lapsusa, zaradi katerega je potrebno šteti, da je pritožba tožene stranke pravočasna. Ko je eden izmed administrativnih delavcev v pisarni pooblaščenca tožene stranke pripravljal prvo stran pritožbe zoper sklep o nedopustitvi revizije, je na vnaprej pripravljenemu vzorcu prve strani za tovrstno vlogo pri vnašanju podatkov za predmetno zadevo zaradi nepazljivosti po pomoti pustil zapisano isto sodišče, ki je bilo pristojno v prejšnji podobni zadevi, oziroma ni spremenil naslova pristojnega sodišča iz Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani v Delovno sodišče v Celju. Ker se pri pooblaščencih tožene stranke za pošiljanje pisanj uporabljajo kuverte s prosojnim okencem, naslova naslovnika administrativnemu delavcu ni potrebno izpisovati na kuverto, temveč se vlogo zgolj zloži v kuverto, tako da je iz kuverte razviden naslov, ki je na vlogi, katera se pošilja. Glede na to se sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu napačno sklicuje na sklepe Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 445/2003 in II Ips 446/2006. Iz zgoraj opisanega dejanskega stanja je jasno razvidno, da ne gre za nevednost oziroma neznanje pooblaščencev tožene stranke, temveč za očitno pomoto in to ne pooblaščenca, temveč administrativnega delavca v njegovi pisarni. Napaka se namreč lahko pripeti tudi pravno kvalificiranemu vložniku. Tožena stranka se sklicuje na sklep Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1648/98 z dne 10. 6. 1998. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijani sklep v mejah uveljavljenih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z določbo drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nadalj.) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je bilo ugotovljeno, da sodišče prve stopnje bistvenih kršitev določb postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, ni storilo in da je na popolno in pravilno ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo tudi materialno pravo.

Sodišče prve stopnje je zavrglo pritožbo tožene stranke, ki jo je ta vložila zoper sklep o nedopustitvi revizije Višjega delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani, opr. št. Pdp 1263/2008 z dne 12. 3. 2009 zato, ker je ugotovilo, da je bila pritožba prepozna. Zaključilo je, da je odvetnik vložil pritožbo pri nepristojnem Delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani in to pritožbo tudi napačno naslovil. Take napake po ugotovitvi sodišča prve stopnje ni mogoče opredeliti kot očitne pomote. Pri svoji odločitvi se je sodišče prve stopnje sklicevalo tudi na sklep Vrhovnega sodišča RS opr. št. II Ips 445/2003 z dne 30. 9. 2004 (oziroma na sklep opr. št. II Ips 446/2006 z dne 20. 9. 2007).

Pritožbeno sodišče soglaša z zgornjim stališčem sodišča prve stopnje. Vrhovno sodišče RS je pravni pojem očitne pomote vložnika v zvezi z osmim odstavkom 112. člena ZPP že konkretiziralo v večih svojih odločitvah (npr. sklep opr. št. III Ips 41/2003 z dne 22. 2. 2005, opr. št. II Ips 253/2003 z dne 19. 6. 2003, opr. št. II Ips 734/2006 z dne 30. 8. 2007, opr. št. III Ips št. 595/2006 z dne 17. 8. 2008,...). V vseh navedenih primerih je ugotovilo, da ne gre za očitno pomoto, če vložnik, ki ga zastopa pooblaščeni odvetnik, vlogo tudi napačno naslovi in ne le vloži pri napačnem sodišču oziroma pošlje na napačno sodišče. Za enak primer je šlo tudi v konkretnem individualnem delovnem sporu. Tožena stranka je pritožbo, ki jo je prvostopenjsko sodišče z izpodbijanim sklepom zavrglo, naslovila na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani, ta pritožba je bila s strani pooblaščenca tožene stranke tudi žigosana in podpisana, prav tako pa poslana na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Glede na to pritožbeno sodišče zaključuje, da ravnanja tožene stranke ni mogoče opredeliti kot očitne pomote. V pritožbi zatrjevano dejstvo, da tožena stranka pri pošiljanju pisanj uporablja kuverte s prosojnim okencem, na ugotovitev, da je bila pritožba poslana na nepristojno sodišče, ni odločilnega pomena. Tožena stranka se v pritožbi neutemeljeno sklicuje tudi na odločbo Višjega delovnega in socialnega sodišča opr. št. Pdp 1648/1998 z dne 10. 6. 1998, saj je v tem primeru šlo za pravilno naslovljeno pritožbo, ki pa je bila po očitni pomoti poslana na nepristojno sodišče. V zvezi s pritožbenim zatrjevanjem tožene stranke o tem, da je prišlo do napačnega naslavljanja pritožbe zaradi nepravilnega ravnanja administrativnega delavca pooblaščenca tožene stranke, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bila pritožba tožene stranke naknadno ožigosana in podpisana s strani pooblaščenca tožene stranke, tako da bi moral po stališču pritožbenega sodišča pooblaščenec preveriti pravilnost označbe sodišča, na katerega naslavlja pritožbo.

Ker niso bili podani niti s pritožbo uveljavljeni razlogi in ne razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je bilo potrebno pritožbo tožene stranke zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Odločitev o pritožbenih stroških temelji na določbi prvega odstavka 165. člena ZPP. Ker tožena stranka s pritožbo ni uspela, sama krije svoje stroške pritožbenega postopka.