Jedro

Tožničina pogodba o zaposlitvi vsebuje samo določbo, da poln delovni čas (40 ur) opravlja delo svetovalne delavke na OŠ L., o obveznosti individualne učne pomoči pa ni nobene določbe. Ker se delo (obseg dela) svetovalne delavke ni spreminjal, ampak je bil očitno vse od sklenitve pogodbe v letu 1998 enak, v letu 2006 ni bilo utemeljenega razloga za odpoved te pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

Zaradi sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi stara pogodba o zaposlitvi ne more oživeti, ker dve pogodbi o zaposlitvi med istima strankama v istem trenutku ne moreta obstajati.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugodilo tožbenemu zahtevku tožnice, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 5. 4. 2006 nezakonita, da se vzdrži v veljavi pogodba o zaposlitvi z dne 31. 8. 1998 in da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici odmerjene stroške postopka.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožene stranke delno ugodilo, spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in odločilo, da je bil odpovedni razlog neutemeljen, da pa se zavrne tožbeni zahtevek, da se vzdrži v veljavi pogodba o zaposlitvi z dne 31. 8. 1998, v ostalem pa je pritožbo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je tožena stranka vložila revizijo iz revizijskih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navajala je, da pritožbeno sodišče ni podrobneje odgovorilo na navedbe v pritožbi v delu, kjer ta navaja, da tožena stranka ni dokazala utemeljenih razlogov za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi in se ni opredelilo do pritožbenih razlogov v zvezi s tem vprašanjem. To je bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ker pritožbeni „argumenti“ niso bili obravnavani. Tožena stranka tudi vztraja pri stališču, da obstajajo razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, saj ni mogoče plačevati 40 ur dela za opravljenih 36 ur, poleg tega pa je tožena stranka morala za štiri ure mesečno opraviti delitev dela na šoli. Opozarja na spremenjene okoliščine, ki so nastopile po podpisu pogodbe o zaposlitvi. Tožnica ob podpisu pogodbe ni ugovarjala, da bo opravljala še delo „učne pomoči“, saj v takem primeru pogodba ne bi bila sklenjena. Zato je menila, da je bil razlog odpovedi pogodbe o zaposlitvi utemeljen. Predlagala je, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in izpodbijano sodbo ustrezno spremeni in pritožbi v celoti ugodi ali podredno, da jo razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje sodišču druge stopnje.

4. Revizija je bila v skladu z določbo 375. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP - Uradni list RS, št. 26/99 in nadalj.) vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije, in toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Revizija je izredno, nesuspenzivno, devolutivno, dvostransko in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam sodišč druge stopnje. Revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi le v delu, v katerem se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni, po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava (določba 371. člena ZPP).

7. Revizijsko sodišče ugotavlja, da revizijske graje bistvene kršitve določb pravdnega postopka v obliki, kot jo revizija očita sodbi sodišča druge stopnje, ni mogoče ugotoviti. Pritožbeno sodišče je izrecno navedlo, da soglaša z ugotovitvijo v sodbi sodišča prve stopnje, da tožena stranka ni dokazala resnega in utemeljenega poslovnega razloga za ugotovitev prenehanja potreb po opravljanju dela tožnice na delovnem mestu svetovalne delavke. Pri tem je sodišče prve stopnje (na strani 5) natančno obrazložilo svoje stališče za ugotovitev, da razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi niso obstajali. Tudi če ni tako, opisana kršitev ni kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, saj je izpodbijano sodbo mogoče v celoti preizkusiti, ni pa ugotoviti nobenih nasprotij v njej (kaj takega ji revizija niti ne očita). Zato tovrstni revizijski graji revizijsko sodišče ni moglo slediti.

8. Sodišče v izpodbijani sodbi ni zmotno uporabilo materialnega prava.

9. Po določbi 1. alineje prvega odstavka 88. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR – Uradni list RS, št. 42/2002 in nadalj.) so razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, s strani delodajalca prenehanje potreb po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih in podobnih razlogov na strani delodajalca. Zakon določa v drugem odstavku 88. člena ZDR, da je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi le, če je razlog resen in utemeljen in če onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem.

10. Že sodišče prve stopnje je pravilno obrazložilo, da so lahko razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tisti, ki obstajajo na strani delodajalca zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov, da pa poslovni razlog ne more biti dejstvo, da delavec ni izvajal nalog, ki bi jih moral glede na pogodbo o zaposlitvi. Glede tega je ostalo odprto vprašanje, ali je iz pogodbe o zaposlitvi taka obveznost tožnice sploh izhajala in če je za opravljanje dodatnih nalog tožnica sploh bila ustrezno izobražena. Vendar to za odločitev v tem sporu niti ni pomembno. Pomemben je dejanski zaključek sodišča, da toženi stranki ni uspelo dokazati, da je prenehala potreba po opravljanju tožničinega dela pod pogoji sklenjene pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas, ker v pogodbi sploh ni bilo določeno, v kakšnem obsegu naj bi tožnica opravljala druga dela po letnem delovnem načrtu. Pogodba o zaposlitvi vsebuje samo določbo, da tožnica poln delovni čas (40 ur) opravlja delo svetovalne delavke na OŠ L., o obveznosti do individualne učne pomoči pa ni nobene določbe. Ker se delo (obseg dela) svetovalne delavke ne spreminja, ampak je očitno vse od sklenitve pogodbe v letu 1998 enak, v letu 2006 ni bilo utemeljenega razloga za odpoved te pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, kar sta pravilno zaključili že obe nižji sodišči. 11. Zato tudi revizijsko sodišče ugotavlja, da tožena stranka „v postopku“ redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dokazala, da je obstajal utemeljen odpovedni razlog pogodbe o zaposlitvi. Zato je sodišče pravilno ugotovilo, da odpovedni razlog ni bil utemeljen. Kljub temu pa zaradi sklenjene nove pogodbe o zaposlitvi stara pogodba o zaposlitvi ne more oživeti, ker dve pogodbi o zaposlitvi med istima strankama v istem trenutku ne moreta obstajati (tako že sodba in sklep VSRS VIII Ips 194/2006 z dne 30. 1. 2007 ali sodba VIII Ips 56/2008 z dne 8. 6. 2009), tožnica pa veljavnosti nove pogodbe o zaposlitvi v tem sporu ni izpodbijala.

12. Zato revizijsko sodišče reviziji ni ugodilo ampak jo je v skladu z določbo 378. člena ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.