Jedro

V primeru, če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, pa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41. člen ZPP). Po petem odstavku 367. člena ZPP pa se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku.

Izrek

I. Predlog se v delu, v katerem se izpodbija odločitev o tožbenih zahtevkih za plačilo odškodnine zaradi nedovoljene sečnje, za plačilo prispevka h gradnji vodovoda ter tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi za ugotovitev lastninske pravice traktorja, zavrže. II. Sicer se predlog zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvi toženec lastnik traktorja znamke Universal, VIN 420153, z datumom prve registracije 18. 7. 1983, leto izdelave 1983. Zavrnilo pa je tožbene zahtevke, da je prvi toženec prvemu tožniku dolžan vrniti in izročiti sporni traktor; da je prvi toženec dolžan prvemu tožniku plačati 8.900,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od posameznih zneskov 100,00 EUR in od datumov, razvidnih iz III. točke izreka sodbe tega sodišča; da je prvi toženec dolžan plačati tožnikoma 319,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 1. 1. 2010 do plačila; da sta toženca dolžna tožnikoma plačati 1.499,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 23. 11. 2009 do plačila ter zahtevek za povračilo pravdnih stroškov.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnikov zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Tožnika sta vložila predlog za dopustitev revizije zoper drugostopenjsko sodbo in predlagala njeno dopustitev glede pravnih vprašanj: - ali je sodišče ob ugotovitvah (da je prvi tožnik zaveden kot lastnik in uporabnik traktorja v evidenci motornih in priklopnih vozil; da je že od nakupa registriran nanj in toženec v zvezi s tem nikoli ničesar ni storil; da je prvi tožnik plačal kupnino zanj s svojega deviznega računa in se izdan račun glasi nanj) sprejelo materialnopravno pravilno odločitev, da prvi tožnik ni lastnik traktorja le zato, ker je traktor uporabljal prvi toženec, ki mu ga je prvi tožnik posodil, nato pa si ga je prvi toženec samovoljno prisvojil in posledično, da prvi toženec ni dolžan tožniku vrniti traktorja in mu plačati uporabnine zanj; - ali je pravilno postopanje pritožbenega sodišča, ko je obravnavala zadevo v delu, ki se nanaša na plačilo odškodnine za neupravičeno posekan les in vračilo stroškov izgradnje vodovoda, po pravilih za spore majhne vrednosti in sploh ni obravnavalo pritožbenih očitkov v zvezi z nepopolno in zmotno ugotovljenim dejanskim stanjem, glede na to, da je prvostopenjsko sodišče zahtevka obravnavalo po pravilih rednega postopka in tudi pravni pouk ne vsebuje omejitev, ki veljajo za postopke v sporih majhne vrednosti; - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da je zahtevek tožnikov za plačilo odškodnine za neupravičeno posekan les do vložitve tožbe zastaral, glede na to, da je do poseka prišlo leta 2009 oziroma sta takrat tožnika izvedela za posekan les; - ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je odločilo, da toženca tožnikoma in ostalim investitorjem vodovoda nista dolžna vrniti sorazmernega dela stroškov za izgradnjo vodovoda v višini neupravičene obogatitve na račun tožnikov in investitorjev, ker naj bi med njimi obstajal dogovor, saj ne gre za zahtevek v zvezi s pogodbeno obveznostjo tožencev.

4. Predlog je v delu, v katerem se izpodbija odločitev o tožbenih zahtevkih za plačilo odškodnine zaradi nedovoljene sečnje, za plačilo prispevka h gradnji vodovoda ter tožbenega zahtevka po nasprotni tožbi za ugotovitev lastninske pravice traktorja, nedovoljen, sicer je neutemeljen.

5. Po določbah drugega, tretjega in četrtega odstavka 367. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 40.000,00 EUR (dovoljena revizija) ali če jo sodišče dopusti (dopuščena revizija), pri čemer je ne more dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 2.000,00 EUR.

6. V primeru, če uveljavlja tožeča stranka v tožbi zoper isto toženo stranko več zahtevkov, ki se opirajo na isto dejansko in pravno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po seštevku vrednosti vseh zahtevkov, če imajo zahtevki v tožbi različno podlago ali če se uveljavljajo zoper več tožencev, pa po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (41. člen ZPP). Po petem odstavku 367. člena ZPP se ne glede na navedeno določbo 41. člena ZPP vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ugotovi s seštevkom vrednosti posameznih zahtevkov oziroma delov zahtevkov, ki so še sporni, če je odločitev o reviziji odvisna od rešitve pravnih vprašanj, ki so skupna za vse navedene zahtevke, ali če so posamezni zahtevki med seboj tako povezani, da je odločitev o posameznem zahtevku odvisna od odločitve o drugem zahtevku. Za slednji primer gre tudi v obravnavani zadevi v delu, ki se nanaša na tožbeni zahtevek za vrnitev in izročitev spornega traktorja in tožbeni zahtevek za plačilo uporabnine, saj je odločitev o njiju odvisna od skupnega vprašanja, kdo je (bil) lastnik spornega traktorja. Tožnika vrednosti spornega predmeta za nedenarni zahtevek za vrnitev in izročitev traktorja sicer nista opredelila, ker pa gre za povezana zahtevka v smislu petega odstavka 367. člena ZPP, nediferencirana vrednost spornega predmeta v revizijski fazi postopka nima negativnih posledic.

7. Drugi tožbeni zahtevki, in sicer tožbeni zahtevek za plačilo 319,19 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova odškodnine zaradi nedovoljene sečnje, tožbeni zahtevek za plačilo 1.499,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi iz naslova neupravičene obogatitve zaradi izostanka plačila sorazmernega dela prispevka k izgradnji vodovoda in tožbeni zahtevek po nasprotni tožbi za ugotovitev lastninske pravice na traktorju, vrednost katerega je bila ocenjena na 2.000,00 EUR, ne presegajo 2.000 EUR (četrti odstavek 367. člena ZPP), pogoji iz petega odstavka 367. člena ZPP pa niso izpolnjeni, zato predlog v tem delu ni dovoljen.

8. V dovoljenem delu predloga za dopustitev revizije (v delu, ki izpodbija odločitev o tožbenem zahtevku za vrnitev in izročitev traktorja in plačilo uporabnine) pogoji za njeno dopustitev iz 367.a člena ZPP niso podani, zato je Vrhovno sodišče predlog tožnikov v tem delu zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).