Jedro

Presoja prekluzije glede navajanja novih dejstev v zvezi z odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razsodilo, da mora toženka tožniku plačati 14.000 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zoper sodbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Vrhovno sodišče je s sklepom II DoR 74/2011 z dne 19. 5. 2011 dopustilo revizijo glede vprašanja prekluzije tožnika glede navajanja novih dejstev v zvezi z odškodnino za nepremoženjsko škodo zaradi telesnih bolečin.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožnik vložil revizijo. Poudarja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev oprlo na prvi odstavek 286. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), pri čemer je zaključilo, da je tožnik svoje navedbe dopolnil prepozno. V konkretnem primeru ni upoštevalo navedb, ki jih je podal v pripravljalni vlogi, vloženi po pridobitvi mnenja izvedenca medicinske stroke, in s katerimi je razširil opis trajanja bolečin, obseg nevšečnosti in zmanjšanja življenjske aktivnosti. Zahteval ni nič novega niti ni predlagal novih dokazov, zato bi sodišče prve stopnje njegove navedbe moralo upoštevati. Togo vztrajanje pri zahtevi, da mora tožnik takoj navesti vsa dejstva, ki so mu znana oziroma bi mu morala biti znana, lahko povzroči, da bodo vloge strank dolge, nepregledne in polne navedb, podanih za vsak primer. Intenziteta telesnih bolečin je stvar subjektivne ocene. Tožnik bi bil prekludiran, če ne bi do konca prvega naroka zatrjeval, da je trpel telesne bolečine. Upoštevati je treba, da stranke nimajo potrebnega medicinskega znanja, da bi v popolnosti podale vse navedbe in dejstva o pretrpljeni škodi. To bi bilo mogoče le, če bi tožnik vložil tožbo na podlagi mnenja izvedenca medicinske stroke. Nesmiselno je, da sodišče prve stopnje dovoli spremembo tožbe, ne dovoli pa dopolnitve tožbenih navedb.

5. Revizija je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila.

6. Revizija ni utemeljena.

7. Revizijsko sodišče je v skladu z drugim odstavkom 371. člena ZPP revizijo preizkusilo samo v tistem delu oziroma glede konkretnega vprašanja, za katerega je bila dopuščena, zato na druge revizijske navedbe ni odgovarjalo.

8. Tožnik je po prvem naroku za glavno obravnavo z vlogo z dne 15. 4. 2010 razširil trditveno podlago, tako da je v skladu s pridobljenim mnenjem izvedenca travmatološke stroke podaljšal čas trajanja hudih bolečin z dva oziroma tri na šest dni, srednje hudih iz štirinajst dni na tri tedne in dodal še tri tedne blagih bolečin. Nižji sodišči sta pravilno presodili, da so bile te trditve podano prepozno, zato revizijski očitek relativne bistvene kršitve postopka zaradi kršitve četrtega odstavka 286. člena ZPP ni utemeljen. Pravna ureditev odškodnin za nepremoženjsko škodo, kot jo je sprejel Obligacijski zakonik (v nadaljevanju OZ), namreč zahteva pri ugotavljanju dejanskega stanja v zvezi z obsegom škode uporabo konkretne ali subjektivne metode.(1) To pomeni, da je substanciranje škode najprej odvisno od oškodovančevih tožbenih navedb, in sicer od njegove subjektivne ocene intenzivnosti in trajanja telesnih bolečin. Glede na to, da gre pri škodi v obliki prestanih telesnih bolečin za oškodovančeva subjektivna zaznavanja in tako imenovano preteklo škodo, ni mogoče sprejeti izvajanj revidenta, da ob vložitvi tožbe ni vedel, kako močno in koliko časa je telesne bolečine trpel. Uskladitev tožnikovih trditev z ugotovitvami izvedenca predstavlja zgolj trditev o trajanju in intenziteti telesnih bolečin, ki so medicinsko utemeljene, ki pa za odmero denarnega zadoščenja za nepremoženjsko škodo niso relevantne.

9. Glede na navedeno je revizijsko sodišče ugotovilo, da ob upoštevanju meja, določenih s pravnima vprašanjema, glede katerih je bila revizija dopuščena, niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena. Zato je revizijo zavrnilo (378. člen ZPP).

Op. št. (1): Prim. prvi odstavek 179. člena OZ.