Jedro

Če gre za zadevo, v kateri pravica ali obveznost ni izražena v denarni vrednosti (kakršen je obravnavni primer), ni izpolnjen pogoj iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, ne glede na označeno vrednost spornega predmeta, ki sta jo v uvodu revizije navedla revidenta.

Presoja zelo hudih posledic ni mogoča, če revidenta za svoje navedbe ne predložita nobenih dokazov.

Izrek

Revizija se zavrže.

Obrazložitev

1. Zoper pravnomočno sodbo sta tožnika (v nadaljevanju revidenta) vložila revizijo. Dovoljenost revizije uveljavljata po 1. in 3. točki drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu - ZUS-1. 2. Revizija ni dovoljena.

3. S pravnomočno sodbo, ki jo revidenta izpodbijata z revizijo, je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo njuno tožbo zoper odločbo Geodetske uprave Republike Slovenije, Območne geodetske uprave Ljubljana z dne 15. 12. 2008, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 28. 9. 2009. Prvostopenjski upravni organ je z navedeno odločbo na podlagi tretjega odstavka 9. člena Zakona o evidentiranju nepremičnin – ZEN zavrnil zahtevo revidentov za uskladitev podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da se zadnji vpisani podatki zemljiškega katastra (ki so bili ugotovljeni v postopku nove katastrske izmere iz leta 1980 - 1981) ujemajo s podatki iz elaboratov in drugih listin iz zbirke listin, ki so bili podlaga za vpis zadnjih vpisanih podatkov v zemljiški kataster.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjenosti pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR. Iz navedenega izhaja, da je revizija po navedeni točki dovoljena le, če gre za zadeve, v katerih je pravica ali obveznost stranke (v izreku izpodbijane odločbe) izražena v denarni vrednosti, vrednost izpodbijanega dela pa presega 20.000,00 EUR.

6. Revidenta sta v uvodu revizije sicer navedla sporno vrednost (punctum) v znesku 22.000,00 EUR. Vendar v obravnavani zadevi ne gre za zadevo, v kateri je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti. Prvostopenjski upravni organ je namreč v izreku izpodbijane odločbe odločil o zahtevi revidentov za uskladitev podatkov zemljiškega katastra oziroma katastra stavb. Zato navedba punctuma v uvodu revizije ni (in ne more biti) razlog, zaradi katerega bi bila revizija dovoljena po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 7. Po presoji Vrhovnega sodišča pa ni izpolnjen niti pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba presojati v vsakem primeru posebej. Da bi jih lahko Vrhovno sodišče presodilo, bi morala revidenta, upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča, natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanju izpodbijana odločitev in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile te posledice zanju zelo hude, ter vse to tudi izkazati (sklepi Vrhovnega sodišča X Ips 58/2008, X Ips 428/2009 in X Ips 483/2009). Ker sta revidenta v obravnavani zadevi le navajala, da ima izpodbijana odločitev zanju zelo hude posledice, ker sta neutemeljeno in nepravično z izpodbijano odločitvijo izgubila lastninsko pravico na delu njune parcele 15 kot je označeno v načrtu parcele z dne 14. 3. 2007, za svoje navedbe pa nista predložila nobenih dokazov, presoja zelo hudih posledic izpodbijane odločitve sploh ni mogoča. Zato za dovoljenost te revizije ni izpolnjen pogoj iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 8. Glede na to, da revidenta nista izkazala izpolnjenosti nobenega od zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1.