Jedro

Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je tožnica varovana na podlagi 115. člena ZDR-1. Navedena določba nosečih delavk in staršev ne varuje pred vsakršnim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, pač pa le pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi kot načinom prenehanja po 4. alineji prvega odstavka 77. člena ZDR-1.

Izrek

I. Reviziji tožene stranke se ugodi, sodbi sodišč druge in prve stopnje se spremenita tako, da:

1. se zavrne primarni zahtevek, ki se glasi: „Ugotovi se, da je z dnem 31. 1. 2014 nezakonito prenehala veljavnost pogodbe o zaposlitvi in opravljanju funkcije s prokuristom družbe, sklenjene med tožečo in toženo stranko dne 21. 10. 2011 z aneksi št. 1., 2., in 3 ter se obvestilo - seznanitev s sprejetim sklepom sveta zavoda Javnega zdravstvenega zavoda A. z dne 4. 2. 2014 kot nezakonito razveljavi.

Tožeči stranki delovno razmerje pri toženi stranki ni prenehalo in na podlagi pogodbe o zaposlitvi in opravljanju funkcije s prokuristom družbe z dne 21. 10. 2011 z aneksi št. 1., 2., in 3 še zmeraj traja.

Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo in ji za čas od dne 31. 1. 2014 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za čas od dne 31. 1. 2014 do dne, ko jo pisno pozove nazaj na delo, za vsak mesec tudi obračunati bruto plačo, kot ji pripada po pogodbi o zaposlitvi in opravljanju funkcije s prokuristom družbe, z dne 21. 10. 2011 z aneksi št. 1., 2., in 3, pri čemer je od teh posameznih mesečnih bruto zneskov predhodno dolžna obračunati in plačati vse davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati pripadajoče neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 15 dni pod izvršbo.“

2. se zavrnejo podredni tožbeni zahtevki, ki se glasijo: „Ugotovi se, da je tožeči stranki z dnem 31. 1. 2014 nezakonito prenehalo delovno razmerje pri toženi stranki ter se obvestilo - seznanitev s sprejetim sklepom sveta zavoda Javnega zdravstvenega zavoda A. z dne 4. 2. 2014 kot nezakonito razveljavi.

Ugotovi se, da je tožeča stranka v delovnem razmerju pri toženi stranki za nedoločen čas.

Ugotovi se, da je tožeča stranka v delovnem razmerju pri toženi stranki od dne 15. 10. 2011 za nedoločen čas.

Ugotovi se, da pogodba o zaposlitvi in opravljanju funkcije s prokuristom družbe, sklenjene med tožečo in toženo stranko dne 21. 10. 2011 z aneksi št. 1., 2., in 3 ni bila sklenjena in je brez učinka.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izstaviti v podpis pisno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji izobrazbe tožnice, za nedoločen čas, za polni delovni čas - 40 ur tedensko, v roku 8 dni, pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki izstaviti v podpis pisno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto, ki ustreza vrsti in stopnji izobrazbe tožnice, z naslednjim opisom dela: predstavljanje tožene stranke; vodenje, nadzorovanje in usklajevanje delovnega procesa skupaj z vodstvenimi delavci družbe; podpisovanje družbe; sopodpisovanje dokumentacije v zvezi z javnimi naročili, razen pogodb, vezanih na javna naročila; sopodpisovanje prejete fakture in odobravanje plačil, kot odredbodajalec izdajati in podpisovati potne naloge za službena potovanja, sopodpisovanje potnih stroškov za zaposlene v družbi, sopodpisovanje vseh obrazcev in druge dokumentacije, potrebne za izplačilo plač in drugih prejemkov delavcem, študentom in učencem na praksi, izvajanje vseh pristojnosti s področja delovnih razmerjih v skladu z veljavnimi predpisi, razen sprejema sistematizacije, števila izvajalcev na posameznih delovnih mestih in opisov delovnih mest, sopodpisovanje pogodbe o zaposlitvi, opravljanje vseh ostalih del in aktivnosti po medsebojnem dogovoru med direktorjem tožene stranke in tožnico; vsa dela in naloge, ki so povezana s poenotenjem vseh poslovnih procesov, delovnih procesov in informacijskega sistema, kot je to urejeno v družbi B. d. o. o., ustanovitelju družbe C. d. o. o., za nedoločen čas, za polni delovni čas - 40 ur tedensko, v roku 8 dni, pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo in ji za čas od dne 31. 1. 2014 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za čas od dne 31. 1. 2014 do dne, ko jo pisno pozove nazaj na delo, za vsak mesec tudi obračunati bruto plačo, kot bi ji pripadala po vtoževani pogodbi o zaposlitvi, pri čemer je od teh posameznih mesečnih bruto zneskov predhodno dolžna obračunati in plačati vse davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati pripadajoče neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 15. dni pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo t. i. ekonomskega analitika za polni delovni čas - 40 ur tedensko in za višino osnovno bruto plače 8.966,01 EUR, in ji za čas od dne 31. 1. 2014 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za čas od dne 31. 1. 2014 do dne, ko jo pisno pozove nazaj na delo, za vsak mesec tudi obračunati bruto plačo v višini 8.966,01 EUR, pri čemer je od teh posameznih mesečnih bruto zneskov predhodno dolžna obračunati in plačati vse davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati pripadajoče neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 15. dni pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo t. i. ekonomskega analitika in katerega vsebina je predstavljanje tožene stranke; vodenje, nadzorovanje in usklajevanje delovnega procesa skupaj z vodstvenimi delavci družbe; podpisovanje naročilnic vseh vrst in druge dokumentacije, ki je vezana na poslovanje družbe; sopodpisovanje dokumentacije v zvezi z javnimi naročili, razen pogodb vezanih na javna naročila; sopodpisovanje prejete fakture in odobravanje plačil, kot odredbodajalec izdajati in podpisovati potne naloge za službena potovanja, sopodpisovanje potnih stroškov za zaposlene v družbi, sopodpisovanje vseh obrazcev in druge dokumentacije, potrebne za izplačilo plač in drugih prejemkov delavcem, študentom in učencem na praksi, izvajanje vseh pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi, razen sprejema sistematizacije, števila izvajalcev na posameznih delovnih mestih in opisov delovnih mest, sopodpisovanje pogodbe o zaposlitvi, opravljanje vseh ostalih del in aktivnosti po medsebojnem dogovoru med direktorjem tožene stranke in tožnico; vsa dela in naloge, ki so povezana s poenotenjem vseh poslovnih procesov, delovnih procesov in informacijskega sistema, kot je to urejeno v družbi B. d.o.o., ustanovitelju družbe C. d.o.o., za polni delovni čas – 40 ur tedensko in za višino osnovne bruto plače 8.966,01 EUR, in ji za čas od dne 31. 1. 2014 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za čas od 31. 1. 2014 do dne, ko jo pisno pozove nazaj na delo, za vsak mesec tudi obračunati bruto plačo v višini 8.966,01 EUR; pri čemer je od teh posameznih mesečnih bruto zneskov predhodno dolžna obračunati in plačati vse davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati pripadajoče neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od vsakega 18. dne v mesecu za pretekli mesec, v roku 15. dni pod izvršbo.

Tožena stranka je dolžna pozvati tožečo stranko nazaj na delo (katerega vsebina je predstavljanje tožene stranke; vodenje, nadzorovanje in usklajevanje delovnega procesa skupaj z vodstvenimi delavci družbe; podpisovanje naročilnic vseh vrst in druge dokumentacije, ki je vezana na poslovanje družbe; sopodpisovanje dokumentacije v zvezi z javnimi naročili, razen pogodb, vezanih na javna naročila; sopodpisovanje prejete fakture in odobravanje plačil, kot odredbodajalec izdajati in podpisovati potne naloge za službena potovanja, sopodpisovanje potnih stroškov za zaposlene v družbi, sopodpisovanje vseh obrazcev in druge dokumentacije, potrebne za izplačilo plač in drugih prejemkov delavcem, študentom in učencem na praksi, izvajanje vseh pristojnosti s področja delovnih razmerij v skladu z veljavnimi predpisi, razen sprejema sistematizacije, števila izvajalcev na posameznih delovnih mestih in opisov delovnih mest, sopodpisovanje pogodbe o zaposlitvi, opravljanje vseh ostalih del in aktivnosti po medsebojnem dogovoru med direktorjem tožene stranke in tožnico; vsa dela in naloge, ki so povezana s poenotenjem vseh poslovnih procesov, delovnih procesov in informacijskega sistema, kot je to urejeno v družbi B. d. o. o., ustanovitelju družbe C. d. o. o.) za polni delovni čas - 40 ur tedensko in za višino osnovno bruto plače 8.966,01 EUR, in ji za čas od dne 31. 1. 2014 dalje priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za čas od dne 31. 1. 2014 do dne, ko jo pisno pozove nazaj na delo, za vsak mesec tudi obračunati bruto plačo v višini 8.966,01 EUR, pri čemer je od teh posameznih mesečnih bruto zneskov predhodno dolžna obračunati in plačati vse davke in prispevke, tožeči stranki pa izplačati pripadajoče neto zneske plač z zakonskimi zamudnimi obrestmi za čas od vsakega 18. v mesecu za pretekli mesec, v roku 15. dni pod izvršbo.“

II. Revizija tožeče stranke se zavrne.

III. Tožeča stranka krije sama svoje stroške postopka pred sodišči druge in prve stopnje ter svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je tožnici dne 31. 1. 2014 nezakonito prenehala pogodba o zaposlitvi in opravljanju funkcije s prokuristom družbe z dne 21. 10. 2011; da je delovno razmerje med tožnico in toženo stranko trajalo do 17. 3. 2014; da je tožena stranka dolžna tožnici za čas od 31. 1. 2014 do 17. 3. 2014 priznati vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z delovno dobo ter ji za to obdobje za vsak mesec obračunati bruto plačo, kot ji pripada po pogodbi o zaposlitvi in opravljanju funkcije s prokuristom družbe z dne 21. 10. 2011, zmanjšano za bruto znesek nadomestila za brezposelnost, tožnici pa izplačati pripadajoče neto zneske plač. V presežku, to je za ugotovitev, da delovno razmerje traja še po 17. 3. 2014, za reintegracijo in za priznanje pravic ter plačila plač od 17. 3. 2014 do vrnitve nazaj na delo, je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi tožnice in tožene stranke zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

3. Obe stranki sta vložili predlog za dopustitev revizije, ki jima je Vrhovno sodišče s sklepoma VIII DoR 44/2018 z dne 12. 4. 2018 (predlog tožnice) in VIII DoR 48/2018 z dne 12. 4. 2018 (predlog tožene stranke) ugodilo in revizijo dopustilo glede vprašanja pravilne uporabe določbe 115. člena Zakona o delovnih razmerjih1 (v nadaljevanju ZDR-1) v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi tožnici.

4. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje tožnica vlaga revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Navaja, da ji je sodišče delovno razmerje priznalo le do 17. 3. 2014 oziroma en mesec po prekinitvi nosečnosti, kar naj bi bilo v nasprotju z ugotovitvijo, da je bilo prenehanje delovnega razmerja nezakonito. V skladu s 115. členom ZDR-1 delodajalec v času nosečnosti delavke ne sme opraviti nobenega ravnanja, potrebnega za odpoved pogodbe o zaposlitvi. Prav tako bi sodišče moralo smiselno uporabiti določbo 116. člena ZDR-1, ki ureja varstvo pred odpovedjo pogodbe o zaposlitvi delavcu v bolniškem staležu. Tožnica naj bi bila kot noseča delavka sprva varovana zaradi nosečnosti, ves čas, tudi po splavu, pa je bila v bolniškem staležu, česar sodišče ni upoštevalo. Sodišče naj bi ugotovilo, da je sklep tožene stranke o odpoklicu s funkcije nezakonit, drugega sklepa o odpoklicu pa tožena stranka ni sprejela, zato bi moralo sodišče presoditi, da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki ni prenehalo in še zmeraj traja. Sodišču očita tudi več bistvenih kršitev določb pravdnega postopka.

5. Tožena stranka je vložila odgovor na revizijo tožnice in predlagala njeno zavrnitev.

6. Revizijo zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tudi tožena stranka zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da v prvem odstavku 115. člena ZDR-1 ni podlage za odločitev, da tožnici pripada varstvo pred odpovedjo še en mesec po prekinitvi nosečnosti, saj ta določba en mesec dodatnega varstva predvideva le za starše, ki izrabljajo starševski dopust. Sodišče naj bi zmotno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo, da tožnica uživa posebno varstvo po četrtem odstavku 115. člena ZDR-1 tudi v primeru, če je toženo stranko o nosečnosti obvestila že po prenehanju pogodbe o zaposlitvi. Sodišče bi moralo upoštevati, da je imela tožnica sklenjeno individualno pogodbo o zaposlitvi, s katero sta stranki na podlagi 73. člena ZDR-1 drugače uredili način prenehanja delovnega razmerja. S podpisom pogodbe naj bi soglašala, da ji delovno razmerje preneha brez odpovednega roka in da posledično ne uživa pravnega varstva po četrtem odstavku 115. člena ZDR-1. 7. Tožnica je vložila odgovor na revizijo tožene stranke in predlagala njeno zavrnitev.

8. Revizija tožnice ni utemeljena, revizija tožene stranke pa je utemeljena.

9. Na podlagi drugega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku2 (v nadaljevanju ZPP) sodišče preizkusi izpodbijano sodbo samo v tistem delu in glede tistih konkretnih pravnih vprašanj, glede katerih je bila revizija dopuščena. Zato revizijsko sodišče ni presojalo revizijskih navedb tožnice v zvezi z zatrjevanimi bistvenimi kršitvami določb pravdnega postopka, ki naj bi jih zagrešilo sodišče druge stopnje, saj revizija glede teh vprašanj ni bila dopuščena.

10. Iz ugotovljenega dejanskega stanja izhaja, da sta tožnica in tožena stranka dne 21. 10. 2011 sklenili individualno pogodbo o zaposlitvi in opravljanju funkcije s prokuristom družbe za nedoločen čas. V zvezi z vprašanjem njene veljavnosti revizijsko sodišče soglaša s presojo sodišč druge in prve stopnje, da ta pogodba ni nična, za kar se neutemeljeno zavzema tožnica. Tožnica v tem sporu ni dokazala, da je podpisala t. i. bianco pogodbo. V zvezi s podpisom pogodbe je bilo ugotovljeno, da jo je sicer res podpisal predsednik nadzornega sveta tožene stranke, ki za to ni imel ustreznega pooblastila, da pa jo je pooblaščena oseba kasneje odobrila s konkludentnimi dejanji ter da je bila pogodba med strankama realizirana in se je izvajala vse od njene sklenitve 21. 10. 2011 do njenega prenehanja 31. 1. 2014. 11. V pogodbi o zaposlitvi sta se stranki dogovorili, da tožnici mandat (med drugim) preneha z odpoklicem s strani pristojnega organa družbe, da ji delovno razmerje traja do prenehanja njene funkcije prokuristke v družbi oziroma, da se šteje, v kolikor med prokuristom in pristojnim organom ne pride do sporazuma o nadaljevanju dela v družbi, da s prenehanjem mandata prokuristu, preneha tudi pogodba o zaposlitvi. Svet zavoda tožene stranke je 31. 1. 2014 tožnico odpoklical s funkcije prokuristke tožene stranke, ta pa ji je 5. 2. 2014 vročila pisno obvestilo o odpoklicu s funkcije prokuristke, prenehanju delovnega razmerja, nemožnosti zaposlitve na ustrezno delovno mesto in pravici do odpravnine. Tožnica je dne 5. 2. 2014 direktorja tožene stranke po elektronski pošti obvestila, da je noseča in istega dne toženi stranki priporočeno po pošti poslala zdravniško potrdilo z dne 27. 1. 2014. 12. Tožnica v reviziji zmotno navaja, da je sodišče ugotovilo nezakonitost sklepa o odpoklicu tožnice s funkcije prokuristke. Sodišče nezakonitosti tega sklepa ni ugotovilo, pač pa je (sicer zmotno) ugotovilo nezakonitost odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaradi nosečnosti tožnice.

13. Iz zgoraj navedenih dejanskih ugotovitev izhaja, da sta stranki sklenili individualno pogodbo o zaposlitvi v skladu z 72. členom Zakona o delovnih razmerjih3 (v nadaljevanju ZDR), ki je veljal v času sklenitve pogodbe. Ta določba (enako kot sedaj veljavni 73. člen ZDR-1) je urejala sklenitev pogodbe o zaposlitvi s poslovodno osebo in prokuristom in je med drugim določala, da lahko v primeru sklepanja pogodbe o zaposlitvi s prokuristom, stranki uredita pravice, obveznosti in odgovornosti iz delovnega razmerja v zvezi s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi na način, ki je za delavca manj ugoden kot določa ta zakon. Kot ugotavljata sodišči druge in prve stopnje, sta se stranki v konkretnem primeru dogovorili prav to - da tožnici pogodba o zaposlitvi med drugim preneha tudi s prenehanjem mandata prokuristke. Pogodba o zaposlitvi na podlagi 75. člena ZDR (enako določa tudi sedaj veljavni 77. člen ZDR-1) lahko preneha na naslednje načine: s potekom časa, za katerega je bila sklenjena; s smrtjo delavca ali delodajalca - fizične osebe; s sporazumom; z redno ali izredno odpovedjo; s sodbo sodišča; po samem zakonu in v drugih primerih, ki jih določa zakon.

14. Tožnici pogodba o zaposlitvi ni prenehala na podlagi odpovedi po četrti alineji prvega odstavka 75. člena ZDR, pač pa je prenehala na podlagi določbe pogodbe o zaposlitvi o tem, da delovnopravno razmerje prokurista traja do prenehanja funkcije prokurista v družbi. V primeru sklenitve pogodbe o zaposlitvi s prokuristom, določba 72. člena ZDR namreč izrecno dopušča pogodbeni dogovor o prenehanju delovnega razmerja izven okvirja prisilnih zakonskih določb. 15. Posebno varstvo pred odpovedjo je v ZDR-1 urejeno v določbah od 112. do 117. člena, uživajo pa ga posebne kategorije delavcev, in sicer: predstavniki delavcev, delavci pred upokojitvijo, starši (in noseče delavke) in invalidi ter odsotni z dela zaradi bolezni. Varstvo velja pred odpovedjo iz določenih razlogov, kot jih za posamezno varovano kategorijo posebej določa zakon. Sodišči druge in prve stopnje sta zmotno uporabili materialno pravo, ko sta šteli, da je tožnica varovana na podlagi 115. člena ZDR-1. Navedena določba nosečih delavk in staršev ne varuje pred vsakršnim prenehanjem pogodbe o zaposlitvi, pač pa le pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi kot posebnim načinom prenehanja po četrti alineji prvega odstavka 77. člena ZDR-1. Prvi, drugi in tretji odstavek tega člena v zvezi z varstvom nosečih delavk določajo, da delodajalec ne sme odpovedati pogodbe o zaposlitvi delavki v času nosečnosti in da v tem času delodajalec ne sme opraviti nobenega ravnanja, ki je sicer potrebno za odpoved pogodbe o zaposlitvi oziroma za zaposlitev novega delavca ter da noseči delavki v času nosečnosti ne more prenehati delovno razmerje zaradi odpovedi delodajalca. Četrti odstavek 115. člena ZDR-1, na katerega sta se v konkretnem primeru zmotno oprli sodišči druge in prve stopnje, pa določa, da če delodajalec ob izreku odpovedi oziroma v času odpovednega roka ne ve za nosečnost delavke, velja posebno pravno varstvo pred odpovedjo, če delavka takoj oziroma v primeru ovir, ki niso nastale po njeni krivdi, takoj po njihovemu prenehanju, vendar ne po izteku odpovednega roka, obvesti delodajalca o svoji nosečnosti, kar dokazuje s predložitvijo zdravniškega potrdila.

16. Iz jasnih ugotovitev sodišč prve in druge stopnje izhaja, da tožnici pogodba o zaposlitvi ni prenehala zaradi odpovedi delodajalca, pač pa zaradi prenehanja mandata prokuristke, v skladu s pogodbenim dogovorom med strankama, na podlagi 72. člena ZDR. Zato za tožnico ne pride v poštev uporaba 115. člena ZDR-1, ki nosečo delavko varuje (zgolj) pred prenehanjem pogodbe o zaposlitvi zaradi odpovedi, ne pa tudi zaradi katerega od drugih razlogov, navedenih v 75. členu ZDR oziroma 77. členu ZDR-1. Iz enakega razloga zanjo prav tako ne pride v poštev določba 116. člena ZDR-1, za kar se zmotno zavzema tožeča stranka, saj ta določba delavce v bolniškem staležu varuje le pred redno odpovedjo, pa še to le iz poslovnega razloga in razloga nesposobnosti. Tožena stranka utemeljeno navaja, da je tožnica s sklenitvijo pogodbe v skladu z 72. členom ZDR soglašala s prenehanjem pogodbe o zaposlitvi „na drug način“ in s tem posledično tudi s tem, da v primeru tovrstnega prenehanja pogodbe o zaposlitvi ni varovana na podlagi 115. člena ZDR-1. Prav tako tožena stranka utemeljeno opozarja, da je v času, ko je tožnica toženo stranko obvestila o nosečnosti, pogodba o zaposlitvi že prenehala in da že zato ni mogoča uporaba četrtega odstavka 115. člena ZDR-1. 17. Primarni in številni podredni zahtevki4 temeljijo na tem, da tožnici delovno razmerje 31. 1. 2014 ni zakonito prenehalo oziroma, da je bila individualna pogodba o zaposlitvi za opravljanje funkcije prokuristke nezakonita oziroma nična. To pomeni, da bi bilo primarnemu oziroma podrednemu zahtevku možno ugoditi le v primeru, če bi sodišče ugotovilo nezakonitost prenehanja delovnega razmerja oziroma neveljavnost ali ničnost pogodbe o zaposlitvi, vendar ne eno ne drugo ni podano. Glede na navedeno je revizijsko sodišče reviziji tožene stranke na podlagi 380. člena ZPP ugodilo in sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenilo tako, kot izhaja iz izreka te sodbe. Revizijo tožnice je v skladu s 378. členom ZPP zavrnilo kot neutemeljeno.

18. Odločitev o stroških tožnice temelji na 154. členu ZPP.

1 Ur. l. RS, št. 21/2013 in nadaljnji. 2 Ur. l. RS, št. 26/99 in nadaljnji. 3 Ur. l. RS, št. 42/2002 in nadaljnji. 4 Pri teh gre v znatnem delu za navidezno eventualno kumulacijo, saj tožnica v posameznem podrednem zahtevku ponovi tudi del primarnega oziroma predhodnega podrednega zahtevka. Zato je revizijsko sodišče samo združilo vsebino več podrednih zahtevkov v enoten podredni zahtevek.