Jedro

Trditveno in dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije je na strani revidenta.

V določbi, s katero je bila zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena, obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti, zato pogoj za dovoljenost revizije iz 1. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni izpolnjen.

Pavšalna in z ničemer izkazana navedba o škodi, ki naj bi revidentu nastala zaradi nezmožnosti uporabe poslovnega prostora, ker mu ni dovoljena rekonstrukcija in pozidava, zelo hudih posledic v smislu 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ne izkazuje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno pravnomočno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s sklicevanjem na 1. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša stroške revizijskega postopka.

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo tožene stranke, št. 35108-544/2009-7-KB z dne 4. 6. 2010. Z navedeno odločbo je tožena stranka odpravila odločbo Upravne enote Velenje, št. 351-77/2008-1205 z dne 1. 12. 2009, s katero je bilo revidentu kot investitorju izdano gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo lokala z oznako „...“ in prizidavo, vse na tam navedenem zemljišču (1. točka izreka), in odločila, da se revidentova zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrne (2. točka izreka).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revident uveljavlja dovoljenost revizije po 1. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela dokončnega upravnega akta oziroma pravnomočne sodbe, če je sodišče odločilo meritorno, v zadevah, v katerih je pravica ali obveznost stranke izražena v denarni vrednosti, presega 20.000,00 EUR.

6. V obravnavani zadevi je predmet spora presoja zakonitosti odločbe, s katero je bila odpravljena odločba prvostopenjskega upravnega organa in zahteva za izdajo gradbenega dovoljenja zavrnjena. V tej odločbi obveznost stranke ni izražena v denarni vrednosti. Za izraz denarne vrednosti gre namreč le pri pravici do prejema določenega zneska (v denarju ali vrednostnih papirjih) in pri obveznosti plačati določen znesek (enako Ustavno sodišče v sklepu U-I-117/09, Up-501/09 z dne 28. 1. 2010). Zato pogoj za dovoljenost revizije po citirani določbi ZUS-1 ni izpolnjen. Tako stališče je Vrhovno sodišče že zavzelo v svojih številnih odločbah kot npr. X Ips 115/2009, X Ips 100/2008, X Ips 233/2008, X Ips 494/2009, X Ips 407/2009, X Ips 264/2009, X Ips 503/2010, X Ips 182/2011, X Ips 301/2011. 7. Revident uveljavlja dovoljenost revizije tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1, po kateri je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko.

8. Revident je navedel, da bo utrpel hudo premoženjsko škodo, če bo izpodbijana sodba ostala v veljavi, saj bo onemogočen v uporabi poslovnega prostora v velikosti 218,40 m².

9. Upoštevaje pravilo o trditvenem in dokaznem bremenu in ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča bi moral revident natančno navesti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, in konkretne razloge, zaradi katerih bi bile posledice zanj zelo hude, in vse to tudi izkazati. Revident s pavšalno in z ničemer izkazano navedbo o premoženjski škodi, ki naj bi mu nastala, ker zaradi nedovoljene rekonstrukcije in prizidave, naj ne bi mogel uporabljati poslovnega prostora, opisanega trditvenega in dokaznega bremena ni izpolnil. 10. Glede na navedeno revident zelo hudih posledic ni izkazal in revizija tudi po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

11. Ker revident ni izkazal izpolnjevanja zatrjevanih pogojev za dovoljenost revizije iz 1. in 3. točke drugega dostavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).