Jedro

Predlog se zavrne.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožnik od toženke zahteva povračilo 38.789,99 EUR premoženjske škode, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zneska 36.117,48 EUR od 21. 12. 2018 dalje in od zneska 2.672,52 EUR od 11. 4. 2019 dalje. Tožnik zatrjuje, da mu je premoženjska škoda nastala v obdobju med 12. 1. 2016 do 4. 12. 2018, in sicer zaradi protipravnega ravnanja tedanjega ministra za pravosodje, ki naj bi bilo v tem, da je minister v letu 2016 ravnal arbitrarno, ko ni dal soglasja k predlaganemu dvigu odvetniške točke z 0,459 EUR na 0,61 EUR s strani Odvetniške zbornice (OZS), čeprav naj bi bili za to izpolnjeni vsi pogoji. Škoda je posledica dejstva, da tožnik zaradi ravnanja ministra storitev ni mogel obračunavati po 0,60 EUR že od 12. 1. 2016 dalje.

2. Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek tožnika zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je v delu, na katerega se nanaša predlog za dopustitev revizije, pritožbo tožnika zavrnilo in sodbo sodišča prve stopnje v povezavi popravnim sklepom z dne 30. 11. 2021 potrdilo.

4. Zoper takšno odločitev tožnik vlaga predlog za dopustitev revizije. V njem predlaga, da se revizija dopusti glede vprašanj: "- Ali je bil dokazni predlog tožeče stranke z zaslišanjem prič, ki so bile na sestankih z ministrom prisotne in bi lahko potrdile, da je ta ravnal popolnoma samovoljno in arbitrarno pri svoji odločitvi, primeren in ustrezen za dokazovanje protipravnosti ravnanja ministra v konkretnem primeru? - Ali je sodišče druge stopnje v izpodbijani sodbi ustrezno presodilo pritožbene navedbe tožeče stranke zoper ugotovitve sodišča prve stopnje, da ravnanje ministra ni bilo protipravno? - Ali je določba drugega odstavka 13. člena Odvetniške tarife jasna ali ne? - Ali lahko določbo drugega odstavka 13. člena Odvetniške tarife opredelimo kot jasno določbo materialnega prava ali ne? - Ali minister za pravosodje, ki v skladu s 4. odst. 13. člena Odvetniške tarife daje soglasje k sklepu upravnega odbora, poleg meril iz drugega odstavka 13. člena Odvetniške tarife, v postopku podaje soglasja lahko upošteva tudi druga merila in okoliščine, ki niso vezana na obstoj dejanskih okoliščin povezanih z rastjo življenjskih potrebščin v RS ali rastjo plač sodnikov v skladu z drugim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife, ali ne? - Ali minister za pravosodje pri svoji odločitvi o podaji soglasja k spremembi oz. dvigu vrednosti odvetniške točke po četrtem odstavku 13. člena Odvetniške tarife lahko presoja tudi izpolnjevanje drugih meril in okoliščin, ali le te, ki jih določa drugi odstavek 13. člena Odvetniške tarife? - Ali je soglasje, ki ga poda minister za pravosodje v skladu s četrtim odstavkom 13. člena Odvetniške tarife vezano na obstoj katerih drugih dejanskih okoliščin, ki niso povezane z rastjo življenjskih potrebščin v RS ali rastjo plač sodnikov? - Ali iz dopisa z dne 11. 1. 2016 izhaja, da je minister dve ključni dejanski okoliščini (rast življenjskih potrebščin v RS ali rast plač sodnikov), ki bi ju moral presojati, ko daje (ne)soglasje k zvišanju točke, presojal ali ne? - Ali je minister za pravosodje pri odločanju o podaji soglasja k dvigu vrednosti točke po Odvetniški tarifi dolžan presoditi ali so izpolnjena merila iz drugega odstavka 13. člena Odvetniške tarife ali ne? - Kaj mora minister za pravosodje storiti, če ugotovi, da so merila iz drugega odstavka 13. člena Odvetniške tarife izpolnjena, upravni odbor OZS pa je že podal sklep o spremembi vrednosti odvetniške točke in z njim seznanil ministra za pravosodje? - Ali minister za pravosodje, ki v skladu s 4. odst. 13. člena Odvetniške tarife daje soglasje k sklepu upravnega odbora, v postopku podaje soglasja lahko odloča mimo oz. brez upoštevanja meril iz drugega odstavka 13. člena Odvetniške tarife, ali ne? Če lahko odloča brez upoštevanja meril iz drugega odstavka 13. člena Odvetniške tarife, na podlagi česa oz. kakšnih meril lahko v takem primeru minister odloča?"

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava prek sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). V konkretni zadevi glede na odločitev nižjih sodišč zastavljena vprašanja tem merilom ne ustrezajo. Pogoji za dopustitev revizije niso izpolnjeni, zato je Vrhovno sodišče predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP).

7. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).