Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da z izbrisno tožbo ni mogoče zahtevati izbrisa zaznambe sklepa o izvršbi.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je pravilna presoja sodišča druge stopnje, da z izbrisno tožbo ni mogoče zahtevati izbrisa zaznambe sklepa o izvršbi.

Obrazložitev

1. Tožnika sta v eni tožbi uveljavljala več tožbenih zahtevkov. Primarno sta zahtevala ugotovitev neveljavnosti zaznambe sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah In 53/2003 pri nepremičninah parc. št. 612 in 613 obe k.o. ..., neveljavnost pridobitve hipoteke in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Podredno pa sta zahtevala ugotovitev ničnosti zaznambe istega sklepa o izvršbi in vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja vpisov. Trdila sta, da sta solastnika nepremičnine parc. št. 613 k.o. ... (podlaga je bila prodajna pogodba s 1. 10. 2000 med drugim z R. Z. in dovoljenje CSD s 6. 10. 2003), solastninska pravica pa je vknjižena z učinkom od 9. 9. 2003. Navajala sta, da je prva toženka lastnica nepremičnine parc. št. 612 k.o. ... (podlaga je bila prodajna in darilna pogodba ter dovoljenje upravne enote z 9. 6. 2003), lastninska pravica pa je vknjižena z učinkom od 9. 9. 2003. Pri teh dveh nepremičninah je bila v postopku izvršbe na podlagi predloga toženke z 2. 7. 2003 zaznamovana izvršba pri solastniškem deležu (prejšnjega solastnika) R. Z. do 1/8. Sodišče je v postopku izvršbe dne 18. 7. 2003 izdalo sklep o izvršbi na podlagi menice brez protesta. Sklep ni postal pravnomočen. Zemljiškoknjižno sodišče je kljub temu zaznamovalo nepravnomočen sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. V trenutku začetka zemljiškoknjižnega postopka 2. 7. 2003 ni obstajala materialnopravna podlaga za dovolitev omenjenega vpisa. Trdila sta še, da je zemljiškoknjižno sodišče na ugovor tožnikov s sklepom Dn. št. 2349/2008 z 8. 9. 2009 zaznambo izvršbe izbrisalo in da je višje sodišče s sklepom II Cp 4710/2008 z 28. 1. 2009 omenjeni sklep razveljavilo.

2. Sodišče prve stopnje je oba zahtevka zavrnilo. Presodilo je, da tožnika ne moreta uspeti z izbisno tožbo, ker uveljavljata formalne razloge neveljavnosti vpisa, ki jih je mogoče uveljavljati s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku in da ne gre za primer, ko bi bila vknjižba neveljavna iz materialnopravnega razloga.

3. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožnikov in potrdilo izpodbijano sodbo. Ugotovilo je, da zemljiškoknjižno sodišče hipoteke ni vknjižilo, zato tožeča stranka nima zahtevka za izpodbijanje takšne vknjižbe. Zaznambe izvršbe ni mogoče izpodbijati z izbrisno tožbo.

4. Tožnika sta zoper navedeno odločitev vložila predlog za dopustitev revizije. Kot sporno izpostavljata štiri vprašanja, in sicer: ali ima zaznamba sklepa o izvršbi učinek, ki je enak ali primerljiv z vknjižbo; ali je mogoče vložiti izbrisno tožbo in zahtevati ugotovitev neveljavnosti zaznambe izvršbe ter vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja; ali ima opustitev vknjižbe hipoteke ob vpisu zaznambe sklepa o izvršbi za posledico izgubo pravic imetnika kakšne pravice vložiti izbrisno tožbo; ali lahko sodišče zaznamuje sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pred njegovo pravnomočnostjo. Pomembnost vprašanja utemeljujeta s tem, da gre za vprašanje, glede katerega sodne prakse Vrhovnega sodišča ni, odločitev pa bi prispevala k razvoju prava preko sodne prakse. Tožnika sta lastnika nepremičnine parc. št. 612 in 613 obe k.o. ... Prodajni pogodbi sta sklenila 1. 10. 2000 in 5. 9. 2001. V zemljiški knjigi sta kot lastnika vknjižena od 9. 9. 2003. V korist tožene stranke je bil pred tem začet (na podlagi vloženega predloga za izvršbo) postopek zaznambe izvršbe pri solastninskem deležu do 1/8, pri katerem je bila solastninska pravica takrat vknjižena v korist R. Z. (enega od prodajalcev). Predlog je bil naknadno dopolnjen s sklepom o izvršbi, ki v trenutku odločanja o predlogu zaznambe ni bil pravnomočen, niti ni pravnomočen danes. Določbo 243. člena Zakona o zemljiški knjigi je treba tolmačiti širše. Ker z zaznambo izvršbe upnik pridobi hipoteko (drugi odstavek 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju), takšna pravica neposredno posega v pravico imetnika lastninske pravice. S tem je izpolnjen pogoj za vložitev izbrisne tožbe: omejitev pravice imetnika. Nepomembno je, ali je zemljiškoknjižno sodišče hipoteko vknjižilo ali ne. Zaznamba sklepa o izvršbi ima sama za posledico pridobitev hipoteke, torej ima moč vknjižbe. Zgolj dejstvo, da sodišče protipravno hipoteke ni vpisalo, še ne pomeni, da tožnika nimata pravice zahtevati izbrisa, sodišče jima ne more preprečiti uveljavljanja pravic. Tožnika sta zaradi pridobitve hipoteke po zakonu dolžna trpeti izvršbo na svojo nepremičnino kljub temu, da hipoteka ni vknjižena. Sodišče bi moralo upoštevati, da sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine z 18. 7. 2003 ni pravnomočen in ne predstavlja materialnopravne podlage za zaznambo izvršbe. Takšen sklep se zaznamuje šele po pravnomočnosti (45. člen ZIZ).

5. Ker so pogoji za dopustitev revizije iz prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 45/2008 – ZPP) podani glede pravnega vprašanja, opredeljenega v izreku tega sklepa, je Vrhovno sodišče v tem obsegu revizijo dopustilo (tretji odstavek 367.c člena ZPP).