Jedro

Zaznambe, tudi zaznambe izvršbe, ni mogoče izpodbijani z izbrisno tožbo.

Izrek

Pritožba se zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z napadeno sodbo zavrnilo primarni tožbeni zahtevek tožeče stranke, da se ugotovi neveljavnost zaznambe izvršbe in pridobitve hipoteke pri parc. št. 612 in 613 k.o. X, vse na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah opr. št. In 53/2003 v korist V. d.o.o. in da se izbriše zemljiškoknjižno stanje nastalo na temelju navedenega sklepa, tožena stranka pa je dolžna povrniti tožeči stranki stroške postopka. Sodišče je zavrnilo tudi podredni tožbeni zahtevek na ugotovitev ničnosti zemljiškoknjižnega vpisa zaznambe izvršbe pri parc. št. 612 in 613, vpisano v zemljiško knjigo pod Dn. št. 1436/2003 in da se izbriše zemljiškoknjižno stanje, nastalo na podlagi navedenega sklepa. Odločilo je, da je tožeča stranka dolžna toženi stranki povrniti stroške pravdnega postopka v znesku 733,77 EUR.

Zoper sodbo se je v roku pritožila tožeča stranka. Pritožuje se iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu ZPP. Navaja, da je sodišče storilo absolutno bistveno kršitev postopka po 14. točki 339. člena ZPP, ker sodbe ni zadostno obrazložilo. Tako se ni opredelilo do ključnih navedb - argumentov tožeče stranke. Tožeča stranka tudi sicer nasprotuje tolmačenju prvega sodišča. Tožeči stranki ni bila dana možnost udeležbe v zemljiškoknjižnem postopku v zvezi z zaznambo sklepa o izvršbi. Sklep o zaznambi ji nikoli ni bil vročen, zato ni mogla vložiti pravnih sredstev zoper tak sklep. Izbrisna tožba je edino pravno sredstvo, ki ga ima tožeča stranka na razpolago. Poudarja, da se zaznamba sklepa o izvršbi razlikuje od preostalih zaznamb (hipoteka učinkuje od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe). Z izbrisom zaznambe izvršbe se izbriše tudi hipoteka (87., 88. člen ZZK-1). Tožnika pa sta sicer od tožene stranke zahtevala umik izvršbe v delu, ki se nanaša na njuni parceli št. 613 in 612 k.o. X. Vsi pravni posli, na podlagi katerih sta tožnika pridobila lastninsko pravico na spornih nepremičninah, so bili sklenjeni preden je tožena stranka vložila predlog za izvršbo zoper dolžnika (pogodba z dne 1.10.2000 z dovoljenjem CSD z dne 6.10.2000 predlagana za vpis 9.9.2003 Dn. št. 1794/2003 in pogodba z dne 24.12.2009 z odločbo UE Jesenice z dne 9.6.2003, predlog za vpis 9.9.2003 Dn. št. 1816/2003). Tožnika sta vložila predlog za vknjižbo lastninske pravice 9.9.2003, torej prej preden bi lahko bila zaznamovana izvršba v zemljiški knjigi pri deležu dolžnika. Ob vložitvi predloga Dn. št. 1436/2003 je veljal ZZK v času odločanja (24.10.2003) pa ZZK-1. Trenutek vložitve predloga (46. člen ZZK), ki je podlaga za vpis po uradni dolžnosti, je odločilen tudi pri presoji utemeljenosti predloga za vpis oziroma materialno pravnih pogojev za vpis. Glede na 85. člen ZZK, smiselno enako določa 147. člen ZZK-1, bi morala obstajati podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi že ob vložitvi predloga dne 2.7.2003, da bi zemljiškoknjižno sodišče lahko opravilo vpis. Predlog za izvršbo na podlagi katere bi bilo moč zaznamovati izvršbo bi moralo sodišče zavrniti oziroma zavreči. Z zaznambo izvršbe v postopku pod Dn. št. 1436/2003 niti v času vložitve predloga z dne 2.7.2003, niti v času izdaje sklepa o izvršbi opr. št. In 53/2003 z dne 18.7.2003, niti v času odločanja o zemljiškoknjižnem vpisu dne 24.10.2003, ni obstajala veljavna materialno pravna podlaga za zaznambo sklepa o izvršbi opr. št. In 53/2003, ker je prišlo do prenosa lastninske pravice na nepremičninah preden je obstajala ustrezna materialno pravna podlaga za zaznambo izvršbe na teh nepremičninah.

Tožena stranka je na pritožbo odgovorila. Navaja, da se ne strinja s posameznimi razlogi, ugotovitvami in zaključki sodbe, ki jih je podalo prvostopno sodišče, poudarja pa, da je odločitev prvostopnega sodišča pravilna in zavrača pritožbene navedbe tožeče stranke.

Pritožba ni utemeljena.

Prvo sodišče je ugotovilo, da zaznamba izvršbe na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča na Jesenicah opr. št. In 53/2003 pri 1/8 parc. št. 612 in 613 k.o. X, last tožečih strank, ni bila pravilna. Povedalo je tudi, da spor o tem ne more biti predmet izbrisne tožbe. ZZK-1 v 1. odstavku 243. člena določa, da v primeru, če je vknjižba določene pravice iz materialno pravnega razloga neveljavna in če so zaradi te vknjižbe kršene pravice določene osebe na nepremičnini, sodišče na podlagi tožbe te osebe ugotovi neveljavnost vknjižbe in odloči, da se vzpostavi prejšnje zemljiškoknjižno stanje vpisov. ZZK-1 torej govori o vknjižbi pravice, z izbrisno tožbo pa se lahko izpodbija samo materialno pravna neveljavnost vknjižbe, torej vpisa, s katerim se doseže ali izkaže pridobitev, prenehanje ali omejitev pravice, ne pa tudi drugih vpisov (predznamb in zaznamb). V konkretnem primeru gre za zaznambo izvršbe. Z zaznambo pa se vknjižene pravice ne pridobivajo, ne prenašajo na drugega in tudi ne omejujejo. Po povedanem ni dvoma, da zaznambe, tudi zaznambe izvršbe, ki se po mnenju pritožbe razlikuje od preostalih zaznamb (iz zakona sicer to ne izhaja), ni mogoče izpodbijani z izbrisno tožbo. Pritožba ima prav, ko pravi, da ima zaznamba sklepa o izvršbi za posledico tudi vknjižbo hipoteke. Sodišče hipoteko vknjiži na podlagi 88. člena ZZK-1 po uradni dolžnosti. Zemljiško-knjižno sodišče hipoteke ni vknjižilo, zato tožeča stranka tudi ne more imeti zahtevka na izpodbijanje take vknjižbe.

Odločitev prvega sodišča je po povedanem povsem pravilna, pritožbeno sodišče pa na ostale navedbe v pritožbi, ki se nanašajo predvsem na potek vpisov v zemljiško knjigo ne odgovarja, ker niso odločilnega pomena za rešitev te zadeve (1. odstavek 360. člena ZPP). Pritožbeno sodišče pa tudi ni našlo nepravilnosti, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), zato je sodbo sodišča prve stopnje potrdilo (353. člen ZPP).