Jedro

Toženi stranki je bila odvzeta možnost obravnavanja, ker ji ni bila vročena vloga tožeče stranke, s katero se je sodišče prve stopnje seznanilo, njeno vsebino povzelo v sodbi in odločitev argumentiralo z razlogi, vsebovanimi v tej vlogi.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se izpodbijana zamudna sodba (I., II. in III. točka izreka) razveljavi in se v tem obsegu zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je izdalo zamudno sodbo in sodbo na podlagi pripoznave. V I. točki izreka zamudne sodbe so ugotovljene premičnine, ki se nahajajo v stanovanju tožene stranke in so skupno premoženje strank, ter njihova vrednost. V II. točki izreka zamudne sodbe je ugotovljeno, da delež vsake od strank na skupnem premoženju znaša 1/2. V III. točki izreka zamudne sodbe je toženki naložena obveznost, da iz naslova skupnega premoženja tožniku plača 6.687,50 EUR. S sodbo na podlagi pripoznave (IV. in V. točka izreka) je odločeno, da je LCD televizor znamke ... tožnikovo posebno premoženje in ga je toženka dolžna izročiti tožniku.

2. Zoper zamudno sodbo (I.,II. in III. točko izreka) se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja dva pritožbena razloga: bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje – drugemu sodniku – v novo sojenje. Meni, da je zahtevi po obrazloženosti odgovora na tožbo zadoščeno, če tožena stranka v njem nasprotuje tožbenemu zahtevku. Opozarja, da je na zaključku odgovora na tožbo predlagala zavrnitev tožbenega zahtevka, s čemer je zadoščeno zahtevi po obrazloženosti odgovora na tožbo. V tem primeru pogoji za izdajo zamudne sodbe niso izpolnjeni. Zaradi napačne uporabe pravil o zamudni sodbi zatrjuje bistveno kršitev postopka. Opozarja, da je zaradi odsotnosti procesnih predpostavk predlagala zavrženje ugotovitvenega zahtevka, saj sta pravdni stranki solastnici skupnega premoženja, vsaka do 1/2. Pravni interes za ugotovitveno tožbo se ne domneva, zato ga mora tožeča stranka dokazovati. Iz obrazložitve sodbe je razvidno, da se je sodišče s pripravljalno vlogo tožeče stranke seznanilo, pritožnici pa je pred izdajo zamudne sodbe ni vročilo. Pritožnici zato ni bila dana možnost obravnavanja pred sodiščem. Podana je kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP; kršeno je načelo enakega varstva pravic iz 22. čl. Ustave RS in 6. čl. Evropske konvencije o človekovih pravicah. Materialno pravo je napačno uporabljeno, ker ugotovljena vrednost skupnega premoženja oziroma obstoj solastninske skupnosti ne nudi dejanske ali pravne podlage za plačilo denarnega zneska. Sklicuje se na 70. čl. Stvarnopravnega zakonika, ki ureja delitev solastninske skupnosti. Ker sodba nima razlogov za izvedeno delitev, je ni mogoče preizkusiti. Za primer, da bi tudi pritožbeno sodišče štelo, da tožena stranka ni odgovorila na tožbo, zatrjuje nesklepčnost tožbe. Ni res, da je tožena stranka predlagala zvrženje IV. točke zahtevka. Ta del zahtevka je pripoznan. Spregledano je, da je tožena stranka uveljavljala povrnitev stroškov postopka. Priglasila je stroške odgovora na pritožbo, v sodbi pa se navaja, da sodišče o stroških postopka ni odločalo, ker niso bili priglašeni. Predlaga dodelitev zadeve drugemu sodniku.

3. Tožeča stranka je na pritožbo odgovorila. Pritrjuje ugotovitvam, zaključkom in pravnim stališčem prvostopenjskega sodišča, predlaga zavrnitev pritožbe in priglaša stroške pritožbenega postopka.

4. Uvodoma sodišče ugotavlja, da se toženka pritožuje le zoper zamudno sodbo, zato je sodba na podlagi pripoznave že pravnomočna in ni predmet preizkusa v tem pritožbenem postopku. Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje preizkusilo v izpodbijanem delu, v okviru pritožbenih razlogov in glede tistih kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (1. in 2. odstavek 350 čl. ZPP).

5. Pritožba je utemeljena.

6. Pritožnica utemeljeno uveljavlja kršitev postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. V postopku ni bilo spoštovano načelo kontradiktornosti, ki je eno temeljnih načel pravdnega postopka (5. čl. ZPP). Toženi stranki je bila odvzeta možnost obravnavanja, ker ji vloga tožeče stranke z dne 12. 7. 2017, vložena pred izdajo zamudne sodbe, ni bila vročena. Sodišče prve stopnje se je z vlogo seznanilo, saj njeno vsebino povzema v 8. točki obrazložitve; odločitev je argumentirana z razlogi, vsebovanimi v tej vlogi. Gre za absolutno bistveno kršitev postopka, zaradi katere je treba – brez ugotavljanja, ali je kršitev vplivala na zakonitost in pravilnost sodbe ali ne – sodbo razveljaviti (354. čl. ZPP). Zaradi narave kršitve se šteje, da je vplivala na izid postopka. Razlogov za dodelitev zadeve v delo drugemu sodniku pritožbeno sodišče ne vidi, pritožnik pa jih ne navaja.

7. Pritožbeno sodišče zaradi narave procesne kršitve le-te ne more odpraviti. Sanacija procesne kršitve z drugostopenjskim sojenjem ni mogoča, ker bi se sojenje z vročanjem vloge in odločanjem preneslo na sodišče druge stopnje. Ustavno načelo dvostopenjskega sojenja ne bi bilo spoštovano (25. čl. Ustave).

8. V ponovljenem postopku je treba ponovno pretehtati, ali vloga tožene stranke, naslovljena odgovor na tožbo, vsebuje za odgovor na tožbo predpisane formalne sestavine in ali ima predpisano vsebino. Le odgovor na tožbo, ki ima predpisane sestavine, onemogoča izdajo zamudne sodbe1. 9. Odgovor na tožbo mora biti obrazložen, sicer se šteje, da ni vložen. Iz obrazložitve mora izhajati, ali tožena stranka nasprotuje tožbenemu zahtevku v celoti ali deloma in v katerem delu (prvi odstavek 278. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče soglaša, da so razlogi, s katerimi se tožena stranka upira zahtevku v tem sporu – zaradi ugotovitve premičnin, ki so skupno premoženje in deleža pravdnih strank na njem ter zaradi plačila polovice vrednosti skupnih premičnin, ki so v posesti toženke – zelo skopi. Dejanskim trditvam tožena stranka ne nasprotuje. Je pa iz odgovora na tožbo razvidno, da nasprotuje zahtevku v celoti in sicer iz procesnih razlogov2. Tudi o procesnih ugovorih mora sodišče odločiti na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja (prvi odstavek 4. čl. ZPP). Pritožbeno sodišče ocenjuje, da pravna domneva, da tožena stranka pripoznava tožbene trditve, ne pride v poštev, saj je le-ta računala, da bo že s procesnimi ugovori dosegla, da do obsodilne sodbe ne bo prišlo.

10. S pritožbenimi trditvami o nesklepčnosti tožbe pa ni mogoče soglašati, saj tožeča stranka zatrjuje vsa dejstva, potrebna za ugotovitev nastanka skupnega premoženja in njegovo delitev. 1/2 delež pravdnih strank na skupnem premoženju se na osnovi prvega odstavka 59. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinski razmerjih (ZZZDR) domneva.

11. Pritožnik pa utemeljeno opozarja, da je priglasil stroške odgovora na pritožbo. V tem delu je njegovo pritožbo šteti za predlog za izdajo dopolnilne sodbe (325. čl. ZPP), saj odločitve o stroških postopka prvostopenjska sodba ne vsebuje. Prvostopenjska obrazložitev, da stroški postopka niso bili priglašeni, ni točna. Tožeča stranka jih res ni priglasila; v odgovoru na pritožbo pa jih je priglasila tožena stranka.

12. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP.

PRAVNI POUK Zoper ta sklep je dovoljena pritožba. Vloži se pri sodišču prve stopnje, v 15 dneh od prejema pisnega odpravka te odločbe, v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko. Obsegati mora navedbo sklepa, zoper katerega se vlaga, izjavo, da se izpodbija v celoti ali v določenem delu, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitev postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje.

O pritožbi bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije.

1 Sodišče zamudno sodbo izda, če tožena stranka na tožbo ne odgovori (prvi odstavek 318. čl. ZPP). 2 Ta ugotovitev se ne nanaša na tožbeni zahtevek, da je LCD televizor znamke ... tožnikovo posebno premoženje in da ga je toženka dolžna tožniku izročiti. Ta zahtevek je pripoznan. Glede tega dela tožbe je izdana sodba na podlagi pripoznave.