Jedro

Ker gre v predmetni zadevi za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti (46. člen ZKZ-1), podlaga za vknjižbo pa je lahko le pravnomočna odločba o denacionalizaciji (8. točka 40. člena ZKZ-1), je prvostopni organ izpodbijano odločbo izdal brez pravne podlage ter prekoračil meje svoje pristojnosti, poleg tega pa je posegel v že pridobljene pravice denacionalizacijskih upravičencev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Zahtevi tožeče stranke in stranke z interesom B.B. za povrnitev stroškov postopka se zavrneta.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano izreklo za nično odločbo Upravne enote Jesenice št. 321-70/92 z dne 18. 8. 2008, s katero je prvostopni organ odločil, da se zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah odreja, naj pri vl. št. 723, v B listu pri Spremembah pri lastnikih doda, da gre za vknjižbo lastninske pravice Agrarne skupnosti A. s člani.

Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je Upravna enota Jesenice z odločbo št. 321-70/92-1 z dne 15. 1. 1994, izdano na podlagi določb Zakona o denacionalizaciji (ZDen, Uradni list RS, št. 27/91, 56/92-odl. US, 13/93 in nadaljnji) vrnila upravičencem del premoženja, podržavljenega na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih, z odločbo OLO Jesenice, št. 354/94 z dne 13. 6. 1949. Iz vl. št. 723 je razvidno, da se je lastninska pravica v zemljiški knjigi v korist večjega števila fizičnih oseb vpisala na podlagi delne odločbe Občine Jesenice št. 321-70/92-1 z dne 15. 1. 1994 v ustreznih deležih in da je pri tem vložku prišlo do vpisov novih lastnikov oziroma solastnikov na podlagi sklepov o dedovanju in sklenjenih pravnih poslov. Iz obrazložitve odločbe z dne 18. 8. 2008 pa je razvidno, da je pooblaščenec Agrarne skupnosti A. prvostopnemu upravnemu organu predlagal izdajo odredbe, na podlagi katere bo zemljiška knjiga lahko dopolnila vpis v B listu, tako, da bo iz njega razvidno, da gre za vračilo solastninske pravice z vpisom imena Agrarne skupnosti v lastninski list, ter deležev fizičnih oseb, katerim so bile premoženjske pravice odvzete.

Drugostopni organ ugotavlja, da je odločba št. 321-70/92 z dne 18. 8. 2008, s katero je prvostopni upravni organ zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah odredil vpise v B listu vložka št. 723, izdana v stvari, ki ni v pristojnosti upravnega organa, in ne temelji na predpisih, ki jih organ navaja v odločbi, temveč posega v pristojnost sodišča. O dovolitvi vknjižbe v zemljiško knjigo namreč odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa (29. člen Zakona o zemljiški knjigi). Glede na navedeno je drugostopni organ izrekel za nično odločbo z dne 18. 8. 2008, iz razlogov po 1. točki 1. odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je UE Jesenice z odločbo št. 321-70/92 z dne 18. 8. 2008 tudi za premoženje, ki je bilo skladno z ZDen (neposredno pred uveljavitvijo ZPVAS) vrnjeno nekdanjim članom tožeče stranke z delno odločbo o denacionalizaciji z dne 15. 1. 1994, v skladu z 12. členom ZPVAS zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah odredila vpis tožeče stranke v lastninski list zemljiške knjige. Ne strinja se s toženo stranko, da je upravni organ z odločbo z dne 18. 8. 2008 posegel v pristojnost sodišča, in je mnenja, da je z navedeno odločbo bilo odločeno v stvari iz upravne pristojnosti. Po mnenju tožeče stranke gre pri tem za pomembno pravno vprašanje, in sicer, ali je tožeča stranka s člani skladno z lastnim Statutom upravičena in pristojna upravljati s premoženjem, ki je bilo podržavljeno in nato v skladu z ZDen vrnjeno v postopku denacionalizacije nekdanjim upravičencem tožeče stranke (gre za premoženje, vpisano v vl. št. 723) ali ne. Če je odgovor negativen, to namreč pomeni, da ponovna vzpostavitev tožeče stranke, ki jo je omogočil ZPVAS, zaradi dejanske nemožnosti upravljanja s tem premoženjem v konkretnem primeru, ni bila logična in smiselna, Statut tožeče stranke pa je v tem primeru glede pretežnega dela premoženja, na katerega se nanaša, povsem brezpredmeten. Pretežni del premoženja nekdanje Agrarne skupnosti je bil v postopku denacionalizacije namreč vrnjen prav z delno odločbo o denacionalizaciji z dne 15. 1. 1994, na podlagi te odločbe pa je prišlo do nastanka vl. št. 723 in do vknjižbe solastninske pravice v korist nekdanjih članov Agrarne skupnosti A.. V kolikor je odločba UE Jesenice št. 321-70/92 z dne 18. 8. 2008 nična, to pomeni, da predstavlja premoženje, vpisano v vl. št. 723, zgolj „običajno“ solastno premoženje oseb, vknjiženih v zemljiški knjigi, za katerega ne veljajo ne Statut Agrarne skupnosti ne ZPVAS, temveč zanj veljajo pravila o solastnini, kot jih določa SPZ. V primeru takšnega tolmačenja, bo premoženje nekdanje Agrarne skupnosti A. po končani denacionalizaciji podvrženo trem različnim pravnim lastninsko-pravnim režimom, in sicer bo del premoženja, ki se nahaja v Republiki Italiji, podvržen režimu, ki ga določa italijanska zakonodaja, del premoženja, vrnjenega po določbah ZDen, „čistemu“ solastninskemu režimu več kot 150 solastnikov in del premoženja, vrnjenega po določbah ZPVAS, posebnemu solastninskemu režimu, ki ga določata ZPVAS in Statut Agrarne skupnosti. V tem primeru premoženja nekdanje agrarne skupnosti po njeni ponovni vzpostavitvi nikakor ne bo mogoče učinkovito in ekonomično upravljati, čeprav je ravno to primarni in osnovni namen ponovno vzpostavljenih agrarnih skupnosti. Po mnenju članov agrarne skupnosti taka pravna ureditev nedvomno močno posega v ustavne pravice članov agrarne skupnosti (v pravice iz 14., 22., 33. in 67. člena Ustave RS), prav tako pa taka ureditev bistveno posega v ustavno načelo pravne države iz 2. člena Ustave RS in načelo varstva zemljišč iz 71. člena Ustave RS. Tožeča stranka tudi navaja, da o dovolitvi vknjižbe ni odločala UE Jesenice, kot bi bilo mogoče sklepati iz razlogov izpodbijane odločbe, ampak je zgolj izdala listino, ki je v skladu z 8. točko 1. odstavka 40. člena ZZK-1 v povezavi z 46. členom ZZK-1 lahko podlaga za vknjižbo pravic v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti. UE Jesenice je s sporno odločbo res deloma posegla v pravice, pridobljene z delno odločbo z dne 15. 1. 1994, vendar je tovrstno odločbo mogoče šteti za dopolnilno odločbo k delni odločbi z dne 15. 1. 1994, pri čemer je imela UE Jesenice za izdajo take odločbe podlago v 12. členu ZPVAS. Poleg navedenega tožeča stranka meni, da odločba UE Jesenice z dne 15. 1. 1994 pred uveljavitvijo ZPVAS še ni postala pravnomočna, saj je UE Jesenice za vračilo nepremičnin, vpisanih v vl. št. 723, v postopku denacionalizacije še v letu 2004 (22. 6. 2004) izdala poročilo o ugotovljenem pravnem in dejanskem stanju zadeve št. 321-70/92 z dne 15. 1. 2004 v postopku vračanja premoženja Agrarni skupnosti A.. Zato bi bilo potrebno upoštevati 13. člen ZPVAS in 5. člen ZPVAS-C ter odločiti v skladu z ZPVAS. Tožeča stranka tudi meni, da je sporno odločbo UE Jesenice mogoče šteti za odločbo po 14. členu ZPVAS. Po mnenju tožeče stranke namreč pravice udeležencev agrarne skupnosti na tuji stvari (to je na v postopku denacionalizacije vrnjenih nepremičninah) v smislu 14. člena ZPVAS lahko pomenijo zgolj deležne pravice članov agrarne skupnosti na njihovem skupnem oziroma solastnem premoženju. Glede na to je po mnenju tožeče stranke sporno odločbo UE Jesenice šteti kot odločbo, izdano v skladu s 14. členom v zvezi z 9. členom ZPVAS. Sodišču predlaga, da odločbo tožene stranke odpravi ter naloži toženi stranki povrnitev stroškov postopka tožeči stranki s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, navedenih v obrazložitvi izpodbijane odločbe in sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne.

B.B. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu navaja, da je bila odločba Občine Jesenice, št. 321-70/92-1 z dne 15. 1. 1994, izdana na podlagi ZDen, saj ZPVAS takrat še sploh ni veljal. ZPVAS, na podlagi katerega je bila ponovno vzpostavljena Agrarna skupnost A., nikjer ne določa retroaktivne uporabe, kar želi s svojim protipravnim ravnanjem doseči tožeča stranka. ZPVAS nikakor ne daje podlage za poseganje v že pridobljene pravice lastnikov oziroma solastniških deležev nepremičnin v zemljiškoknjižnem vložku št. 723. V skladu z veljavnimi pravnimi predpisi je bilo premoženje, ki je bilo fizičnim osebam odvzeto, tem tudi vrnjeno po ZDen. Tožeča stranka, ki je bila vzpostavljena po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji nima pravice in ne podlage, da zahteva vknjižbo lastninske pravice na nepremičninah, ki so v lasti fizičnih oseb, če te osebe za takšno dejanje niso dale nobenega izrecnega dovoljenja oziroma soglasja. Le na podlagi pridobitve kakšne stvarne ali obligacijske pravice, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, bi tožeča stranka lahko na svoje ime vpisala določeno pravico v zemljiško knjigo. Da bi solastniki nepremičnin, vpisanih v zk. vložku št. 723, dali kakršnokoli soglasje za vpis kakšne pravice tožeče stranke v zemljiško knjigo, pa tožeča stranka niti ne zatrjuje. Prav tako nima nobene pravne podlage za izdajo takšne odločbe Upravna enota Jesenice. Takšen vpis agrarne skupnosti bi predstavljal tudi hud poseg v ustavno zagotovljeno pravico do varstva zasebne lastnine (33. člen Ustave). Sodišču predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne, tožeči stranki pa naloži plačilo stroškov postopka stranki z interesom.

C.C. kot stranka z interesom v tem upravnem sporu v odgovoru na tožbo navaja, da je solastnik premoženja, vpisanega pri zk. vl. št. 723 in je v zemljiški knjigi vpisan kot tak na podlagi sklepa o dedovanju D 218/2003, ki je pravnomočen 22. 8. 2006. Nikoli ni nikogar pooblastil, da ga zastopa v kakršnihkoli postopkih v zvezi s premoženjem, vpisanem pri navedenem vložku, ki je bilo vrnjeno izključno na podlagi ZDen. Izpodbijano odločbo v celoti podpira in nasprotuje tožbi tožeče stranke.

Tožba ni utemeljena.

Tožnik s tožbo izpodbija odločbo drugostopnega organa, s katero je bila izrečena za nično odločba Upravne enote Jesenice št. 321-70/92 z dne 18. 8. 2008, s katero je prvostopni organ zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah odredil, naj pri vložni št. 723, v B listu pri Spremembah pri lastnikih, doda, da gre za vknjižbo lastninske pravice Agrarne skupnosti A. s člani. Kot pravni temelj za izdajo citirane odločbe, je prvostopni organ navedel 12. člen Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (Uradni list RS, št. 5/94 do 72/00, v nadaljevanju: ZPVAS), po katerem se na podlagi pravnomočne odločbe o vračanju premoženjskih pravic po tem zakonu, te pravice na nepremičninah vpišejo v zemljiško knjigo, tako, kot je določeno v 1., 2. in 3. alinei citiranega člena. Prvostopni organ je sicer ugotovil, da je bilo premoženje, vknjiženo pri vložni št. 723 vrnjeno po določbah Zakona o denacionalizaciji (Uradni list RS, št. 27/91 in nadaljnji, v nadaljevanju: ZDen) z odločbo Upravne enote Jesenice št. 321-70/92 z dne 15. 5. 1994, ne glede na to pa je citirano odločbo izdal, ker je bilo premoženje podržavljeno agrarni skupnosti z odločbo Okrajnega ljudskega odbora Jesenice št. 354/49 z dne 13. 6. 1949, ki je bila izdana na podlagi Zakona o agrarnih skupnostih (Uradni list LRS, št. 52/47).

Sodišče v celoti pritrjuje odločbi drugostopnega organa, ki je citirano odločbo prvostopnega organa izrekel za nično iz razloga po 1. točki 1. odstavka 279. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, 105/06 – ZUS-1 in 126/07, v nadaljevanju: ZUP). Po citirani določbi se za nično izreče odločba, ki je bila izdana v upravnem postopku v zadevi iz sodne pristojnosti ali v stvari, v kateri sploh ni mogoče odločati v upravnem postopku. Sodišče pritrjuje razlogom drugostopnega organa, da je odločbo, s katero je prvostopni upravni organ zemljiški knjigi Okrajnega sodišča na Jesenicah odredil vpis v B listu vložka št. 723, izdal v stvari, ki ni v pristojnosti upravnega organa, in ne temelji na predpisih, ki jih organ navaja v odločbi, temveč posega v pristojnost sodišča. O dovolitvi vknjižbe v zemljiško knjigo namreč odloča zemljiškoknjižno sodišče na podlagi listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa (29. člen Zakona o zemljiški knjigi; Uradni list RS, št. 58/2003, v nadaljevanju: ZZK-1). V obravnavnem primeru je bil pravni temelj pridobitve lastninske pravice na premoženju, vpisanem v vl. št. 723, pravnomočna odločba (delna) Občine Jesenice št. 321-70/92-1 z dne 15. 1. 1994, ki je bila izdana po 66. členu ZDen. Po 3. odstavku citiranega člena, se spremembe zemljiškoknjižnega stanja izvedejo v zemljiški knjigi po uradni dolžnosti na podlagi odločbe o denacionalizaciji po njeni pravnomočnosti. Tudi po določbah ZPVAS bi bila pravna podlaga za vknjižbo sprememb v lastniškem stanju na predmetnem vložku lahko le pravnomočna odločba o vračanju premoženjskih pravic po določbah ZPVAS (12. člen), ki pa v tem primeru sploh ni bila izdana. Niti v ZDen, niti v ZPVAS, pa ni določbe, ki bi predpisovala upravnemu organu, da izda posebno odločbo, s katero odredi zemljiškoknjižni vpis, kot je to storil prvostopni organ z odločbo z dne 18. 8. 2008. Ker gre v predmetni zadevi za odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti (46. člen ZKZ-1), podlaga za vknjižbo pa je lahko le pravnomočna odločba o denacionalizaciji (8. točka 40. člena ZKZ-1), je prvostopni organ izpodbijano odločbo izdal brez pravne podlage ter prekoračil meje svoje pristojnosti, poleg tega pa je posegel v že pridobljene pravice denacionalizacijskih upravičencev.

Sodišče ne sprejema tožbenih ugovorov, da je odločba z dne 18. 8. 2008 izdana lahko kot dopolnilna odločba k odločbi z dne 15. 1. 1994, da je lahko izdana v skladu s 14. členom ZPVAS, ter o nepravilni uporabi 13. člena ZPVAS, ki povsem jasno določa, da se postopki, uvedeni na podlagi ZDen, nadaljujejo po določbah ZPVAS le v primeru, če o zahtevku še ni bilo odločeno na prvi stopnji.

Ker je sodišče ugotovilo, da je bil postopek pred izdajo izpodbijanega upravnega akta pravilen, da je odločba pravilna in na zakonu utemeljena, je tožbo zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 26/07-sklep US ter 62/10, v nadaljevanju ZUS-1).

Zahtevo tožeče stranke in stranke z interesom v tem upravnem sporu pa je sodišče zavrnilo na podlagi 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem, če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.

Pravni pouk temelji na 1. odstavku 73. člena ZUS-1.