Jedro

Predlog prvega vlagatelja je Vrhovno sodišče zavrglo, ker je laičen. Glede predloga druge vlagateljice pa velja, da je umaknjen, saj ni plačala sodne takse.

Izrek

I. Predlog tožnika se zavrže. II. Šteje se, da je predlog za dopustitev revizije, ki ga je vložila predlagateljica A. A., umaknjen.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je vlogo tožnika z dne 19. 7. 2022 zavrglo, ker ni ravnal, kot mu je bilo naloženo s sklepom z dne 3. 8. 2022. 2. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

3. Tožnik in predlagateljica A. A. sta zoper sklep sodišča druge stopnje vložila laično vlogo, poimenovano _vloga za revizijo_, v kateri sodišču očitata kršitve 2., 14., 15., 22., 23., 24., 33., 120. in 125. člena Ustave ter 6. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic.

4. Predlog tožnika ni dovoljen.

5. Pravnomočno sodno odločbo sodišča druge stopnje je mogoče izpodbijati le z izrednimi pravnimi sredstvi. V postopku z izrednimi pravnimi sredstvi lahko stranka opravlja pravdna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik (tretji odstavek 86. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP). Izjemoma sme pravdna dejanja v tovrstnem postopku opravljati stranka sama ali njen zakoniti zastopnik, če imata opravljen pravniški državni izpit (četrti odstavek 86. člena ZPP). Po določbi 367.č člena ZPP mora biti predlogu za dopustitev revizije ali reviziji priložen dokaz o izpolnjevanju pogojev iz četrtega odstavka 86. člena ZPP, sicer sodišče vlogo (predlog ali revizijo) zavrže. Toženec je sam vložil predlog za dopustitev revizije, a v njem ni zatrjeval oziroma dokazal, da ima opravljen pravniški državni izpit. Vrhovno sodišče je zato laično vlogo (kar je očitno tudi razlog, da _prima facie_ ne ustreza zahtevam iz četrtega odstavka 367b. člena ZPP) zavrglo (I. točka izreka).

6. Šteje se, da je predlog A. A. za dopustitev revizije umaknjen.

7. Po določbah prvega in drugega odstavka 105. a člena ZPP mora biti ob vložitvi predloga za dopustitev revizije plačana sodna taksa, in sicer najkasneje v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za plačilo sodne takse, v katerem stranko opozori na posledice neplačila. Posledica neplačila sodne takse je določena v tretjem odstavku istega člena zakona, če sodna taksa v roku ni plačana in niso podani pogoji za taksno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je vloga umaknjena.

8. V konkretnem primeru je Vrhovno sodišče predlagateljico s plačilnim nalogom II DoR 250/2023 z dne 19. 6. 2023 pozvalo, naj v petnajstih dneh plača sodno takso v višini 352,50 EUR. Po izteku tega roka je bilo ugotovljeno, da sodna taksa ni bila plačana: predlagateljica pa v roku tudi ni predlagala taksne oprostitve, odloga ali obročnega plačila. Vrhovno sodišče je predlagateljico z dopisom II DoR 250/2023 z dne 25. 7. 2023 seznanilo z dejstvom, da sodna taksa ni bila plačana, in ji dalo možnost, da se v roku osmih dni od prejema dopisa o tem dejstvu izjasni, hkrati pa jo opozorilo, da tudi naknadno plačilo sodne takse ne more več vplivati na nastop posledice iz tretjega odstavka 105. a člena ZPP. Na navedeni dopis se je predlagateljica odzvala tako, da je zatrdila, da je sodno takso plačala ter predložila potrdilo o plačilu sodne takse v znesku 352,50 EUR, ki jo je plačal tožnik na podlagi njemu poslanega plačilnega naloga. Taksna obveznost v višini 705 EUR torej ni bila poravnana v celoti, saj predlagateljica, dela, ki je odpadel nanjo, ni plačala. Skladno z navedenim je nastopila posledica iz tretjega odstavka 105.a člena ZPP: to pomeni, da se šteje, da je predlog za dopustitev revizije umaknjen (II. točka izreka).

9. Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).