Jedro

Iz izpodbijane odločbe izhaja, da prepoved prodaje izdelkov traja šest mesecev od dneva vročitve odločbe. Vročitev tožnici je bila opravljena 20. 4. 2021, kot je razvidno iz potrdila o vročitvi in to tudi tožnica sama navaja, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 21. 10. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožnica z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Toženka je tožnici v poslovni enoti A., ..., Maribor, začasno prepovedala prodajo tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov, in sicer za šest mesecev od dneva vročitve odločbe. Prepoved je bila izrečena na podlagi prvega odstavka 38. člena Zakona o omejevanju uporabe tobačnih in povezanih izdelkov (v nadaljevanju ZOUTPI).

2. V obrazložitvi je pojasnila, da je 5. 2. 2021 od Tržnega inšpektorata Republike Slovenije (v nadaljevanju inšpektorat) prejela obvestilo skupaj s posredovanimi pravnomočnimi odločbami o prekršku oziroma pravnomočnim plačilnim nalogom zaradi kršitve 30. člena ZOUTPI. Inšpektorat je v poslovni enoti ... v Mariboru ugotovil kršitev določbe prvega odstavka 30. člena ZOUTPI, ki določa prepoved prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let. Ta enota ima sicer dovoljenje za prodajo tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov št. 187-2221/2018/25 z dne 10. 1. 2019. Nadalje iz odločbe izhaja, da je plačilni nalog št. 201451404 z opravilno št. 7100-2528/2019-1-32005 z dne 2. 10. 2019, bil izdan tožnici ter kršiteljici odgovorni osebi pravne osebe (ki opravlja delo prek študentskega servisa). V zahtevi za sodno varstvo je bila tožnica oproščena prekrška, vendar tega ni bila oproščena odgovorna oseba pravne osebe. Na podlagi navedenega je toženka, skladno s prvim odstavkom 38. člena ZOUTPI, zoper kršiteljico po uradni dolžnosti začela postopek za izdajo odločbe o začasni prepovedi prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. Zaradi pravnomočno ugotovljene kršitve prepovedi prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov osebam, mlajšim od 18 let, določene s prvim odstavkom 30. člena ZOUTPI, je toženka izdala prepoved prodaje za šest mesecev.

3. Tožnica v tožbi poudarja, da je prišlo do napačne uporabe materialnega prava, saj izrek ukrepa zahtev, da je izdana pravnomočna odločba o ugotovitvi kršitve določb 29. in 30. člena ZOUTPI, vendar taka odločba tožnici ni bila izdana, saj je bil prekrškovni postopek zoper njo ustavljen in tožnica ni kršila nobenih določb. 4. Opozarja, da je mogoče v skladu z jezikovno in namensko razlago določbo prvega odstavka 38. člena ZOUTPI razlagati samo na način, da lahko toženka poslovnemu subjektu začasno prepove prodajo tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov samo, če je bilo ugotovljenih več kršitev določb 29. ali 30. člena tega zakona. Opozarja, da je bila v konkretnem primeru ugotovljena zgolj ena kršitev in da je ni storila tožnica. Opozarja na kršitev pravice do izjave ter na dejstvo, da se odločitev opira na prekrškovni postopek zoper odgovorno osebo, ki je opravljala delo preko študentskega servisa in v tem postopku tožnica sploh ni mogla sodelovati ter opozarja na kršitev 22. in 25. člena Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava). Pripominja, da je šlo za ekscesno ravnanje delavke, ki je kljub številnim okrožnicam ravnala ekscesno in tega ravnanja tožnica ni mogla preprečiti.

5. Meni, da je začasna prepoved prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov za obdobje šestih mesecev pretiran ukrep, ki bo tožnici povzročil veliko gospodarsko škodo. Zato predlaga odpravo odločbe in zahteva povračilo stroškov.

6. Toženka poudarja, da je v zadevi vodila skrajšani ugotovitveni postopek na podlagi pridobljenih podatkov inšpektorata. Podatek o pravnomočnosti odločbe oziroma plačilnega naloga je namreč podatek, ki ga inšpektorat pridobi iz svojih uradnih evidenc in ga, skladno z določbo tretjega odstavka 38. člena ZOUTPI, posreduje toženki. Zato tožnici ni bila kršena pravica do izjave

7. Poudarja, da zakonska določba 38. člena ZOUTPI veže sankcijo na katerokoli kršitev 29. in 30. členu ZOUTPI glede prepovedi oglaševanja ali prepovedi prodaje. Navedeno določbo ZOUTPI je treba interpretirati tako, da za odločitev o prepovedi prodaje zadostuje zgolj ena pravnomočno ugotovljena kršitev. V nasprotnem primeru bi lahko bilo presojanje ministrstva o tem, koliko pravnomočno ugotovljenih kršitev mora biti podanih za izdajo odločbe o začasni prepovedi prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov arbitrarno ter ne bi omogočalo pravične in enakopravne obravnave poslovnih subjektov, pri katerih so bile kršitve ugotovljene. V nobenem drugem predpisu (podzakonskem aktu) namreč ni določil glede števila podanih kršitev določb ZOUTPI glede prepovedi oglaševanja ali prepovedi prodaje, ki narekujejo začasno prepoved prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov. S sprejetjem ZOUTPI je zakonodajalec med drugim zasledoval cilj doslednega sankcioniranja kršitev predpisov s področja nadzora nad uporabo tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov, kar pomeni sankcioniranje tudi zgolj ene kršitve prepovedi prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in povezanih izdelkov.

8. Slednje potrjujeta tudi dikciji tretjega in osmega odstavka 38. člena ZOUTPI, ki določata, da inšpektorat po pravnomočnosti odločbe iz prvega oziroma sedmega odstavka tega člena, podatek o kršitelju in kršitvi posreduje ministrstvu. Glede na četrti in peti odstavek 38. člena ZOUTPI je treba zakon interpretirati tako, da prva pravnomočno ugotovljena kršitev določb 29. ali 30. člena ZOUTPI vodi v šestmesečno prepoved prodaje, druga pravnomočno ugotovljena kršitev vodi v odvzem dovoljenja za tri leta, tretja pravnomočno ugotovljena kršitev pa vodi v odvzem dovoljenja in prepoved njegove ponovne pridobitve.

9. V nadaljevanju opozarja na veliko breme bolezni, ki jih povzroča kajenje ter da je gospodarska pobuda omejena s pravico do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave.

10. Tožnica je v tožbi predlagala izdajo začasne odredbe, ki pa je bila s sklepom z dne 4. 5. 2021 zavrnjena.

**K I. točki izreka**

11. Tožba ni dovoljena.

12. Za začetek in tek upravnega spora morajo biti ves čas postopka izpolnjeni pogoji (t. i. procesne predpostavke), predpisani v prvem odstavku 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Eden izmed teh pogojev je, da upravni akt, ki se izpodbija s tožbo, posega v tožnikovo pravico ali njegovo neposredno, na zakon oprto osebno korist (6. točka). Če procesne predpostavke niso izpolnjene, mora sodišče tožbo s sklepom zavreči. Na navedeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, ne glede na tožbene navedbe (prvi odstavek 40. člena ZUS-1).

13. Iz izpodbijane odločbe izhaja, da prepoved prodaje izdelkov (2. točka izreka) traja šest mesecev od dneva vročitve odločbe. Vročitev tožnici je bila opravljena 20. 4. 2021, kot je razvidno iz potrdila o vročitvi in to tudi tožnica sama navaja, kar pomeni, da je obravnavani ukrep prenehal veljati 21. 10. 2021. Ob takih okoliščinah pa si tožnica z odpravo izpodbijanega akta, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, očitno ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. Obdobje, v katerem ni smel prodajati tobačnih izdelkov, je namreč preteklo in ga po naravi stvari, čeprav odprava upravnega akta učinkuje ex tunc, ni več mogoče vrniti v stanje pred izdajo odločbe.

14. Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da tožnica v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora.

15. Sodišče tožnice ni pozivalo, naj zahtevek spremeni in zahteva ugotovitev nezakonitosti odločbe (druga alineja prvega odstavka 33. člena ZUS-1), saj je sledilo stališču Vrhovnega sodišča iz zadeve I Up 159/2015, iz katere izhaja, da sodišče prve stopnje tožnika ni dolžno pozivati na dopolnitev tožbe s spremenjeno ali dodatno zahtevo, saj ne gre za formalno nepopolnost tožbe. Sodišče mora pozvati tožnika na razjasnitev tožbe, če je ta nerazumljiva, ker njene volje ni mogoče ugotoviti. To pa ne velja v primeru, če meni, da tožbi glede na postavljeno tožbeno zahtevo ter okoliščine zadeve ni mogoče ugoditi in jo je treba zavreči (ali zavrniti).

16. Glede na navedeno je sodišče v skladu s 6. točko prvega odstavka 36. člena ZUS-1 tožbo zavrglo.

**K II. točki izreka**

17. Če sodišče tožbo zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka (četrti odstavek 25. člena ZUS-1).