Jedro

Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno.

Za revidentko bodo zatrjevane posledice nastale šele na podlagi odločbe o dedovanju, izdane v zapuščinskem postopku, zato revizija iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revidentka) po odvetnici vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

K I. točki izreka:

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentkino tožbo zoper odločbo Upravne enote Ljubljana, Izpostave Vič Rudnik z dne 17. 5. 2010, s katero je prvostopenjski organ odločil, da se tam navedeno kmetijsko gospodarstvo v lasti A. A., ki obsega tam navedene nepremičnine, določi (oziroma še naprej šteje) za zaščiteno kmetijo (1. točka izreka) in da se po pravnomočnosti te odločbe po uradni dolžnosti zaščitena kmetija zaznamuje v zemljiški knjigi in vpiše v register zaščitenih kmetij na pristojni upravni enoti (2. točka izreka). Tožena stranka je z odločbo z dne 3. 9. 2010 tožničino pritožbo zoper citirano prvostopenjsko odločbo kot neutemeljeno zavrnila.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revidentka zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, ali je ob dejanskem dokazovanju drugačnega stanja (kmetijskih zemljišč) od izkazanega v uradnih evidencah odločitev Geodetske uprave RS (v nadaljevanju GURS) predhodno vprašanje za odločitev v zvezi s preveritvijo statusa kmetije, v primeru, ko se preveritev statusa kmetije izvaja v času po smrti zemljiškoknjižnega lastnika kmetije in bo odločitev o preveritvi uporabljena v zapuščinskem postopku.

7. Vprašanje, ki ga revidentka izpostavlja, ni pomembno pravno vprašanje, saj je v upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča že rešeno. Vrhovno sodišče je v zadevi I Up 1047/2002 z dne 5. 2. 2004 že sprejelo stališče, da so podlaga za odločanje o statusu zaščitene kmetije podatki iz uradnih evidenc (zemljiška knjiga in zemljiški kataster). Če katastrski podatki niso usklajeni z dejanskim stanjem v naravi, pa je to predmet posebnega postopka in glede na zakonsko ureditev organ, ki odloča o statusu kmetije, ni dolžan prekinjati postopka preverjanja pogojev za zaščito kmetije oziroma za določitev zaščitene kmetije.

8. V obravnavani zadevi pa iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je upravni organ, ki odloča o statusu kmetije, odločal po podatkih iz uradnih evidenc in ni upošteval sprememb v dejanski rabi zemljišč v k. o. ..., ker zemljiškokatastrski postopek v zvezi s tem še ni končan, kar z revizijsko navedbo, da spremembe za to k. o. še niso vpisane v zemljiški kataster, potrjuje tudi revidentka sama. Torej je odločanje prvostopenjskega organa v tem primeru v skladu z upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča. 9. Poleg navedenega pa razlaga Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG) glede zastavljenega vprašanja ni potrebna, saj sta določbi drugega odstavka in osmega odstavka 4. člena ZDKG povsem jasni. Po določbi drugega odstavka 4. člena ZDKG se za določitev zaščitene kmetije glede lastništva in obsega zaščitene kmetije uporabljajo podatki iz zemljiške knjige, glede višine katastrskega dohodka pa podatki iz zemljiškega katastra. O tem obstaja tudi obširna upravnosodna praksa Vrhovnega sodišča (na primer zadeve I Up 757/2003, I Up 1371/2003, I Up 187/2006). Osmi odstavek 4. člena ZDKG pa določa, da lahko upravna enota na predlog lastnika ali po uradni dolžnosti v upravnem postopku preveri, če kmetija še izpolnjuje pogoje iz 2. člena ZDKG (ta opredeljuje pojem in določa pogoje za zaščiteno kmetijo). ZDKG nima določb, ki bi kako drugače od navedenega urejale postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev za zaščiteno kmetijo v primeru, ko preverjanje poteka po smrti zemljiškoknjižnega lastnika takšne kmetije, kako bo kmetija dedovana, pa je stvar zapuščinskega postopka, ki pa ga vodi sodišče splošne pristojnosti.

10. V obrazložitvi revizije se revidentka sklicuje tudi na zadevo sodišča prve stopnje U 1837/2001 ter smiselno zatrjuje neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje v obravnavani zadevi od stališča, zavzetega v navedeni zadevi. Presoja izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije je glede neenotne sodne prakse sodišča prve stopnje mogoča samo, če se neenotnost nanaša na vprašanje, ki je bistveno za odločitev in če Vrhovno sodišče o tem vprašanju še ni odločilo. Vendar pa za take primere določba petega odstavka 367. b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), ki se na podlagi določbe prvega odstavka 22. člena ZUS-1 primerno uporablja za vprašanja postopka, ki z ZUS-1 niso urejena, revidenta zavezuje k predložitvi odločbe sodišča prve stopnje, na katero se sklicuje, česar pa revidentka ni storila.

11. Glede na navedeno revidentka ni izkazala izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 12. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice so nedefiniran pravni pojem, zato jih je treba presojati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (na primer X Ips 201/2009) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude in to tudi izkazati.

13. Revidentka v zvezi s tem zatrjuje, da bo njen dedni delež, če kmetija ostane zaščitena, znašal 1/8 (sicer 1/4), pri čemer razlika, upoštevaje izdelano cenitev zgolj za objekte oziroma stavbne parcele, ki sodijo v sklop zaščitene kmetije, znaša 81.724,00 EUR. Tako so ji z izpodbijano odločbo povzročene zelo hude posledice v vrednosti, ki presega znesek 20.000,00 EUR.

14. Po presoji Vrhovnega sodišča bodo za revidentko zatrjevane posledice nastale šele na podlagi odločbe o dedovanju, izdane v zapuščinskem postopku (po pokojnem možu). Odločitev glede statusa zaščitene kmetije pa niti ni nujno, da vpliva na dedovanje, saj ZDKG glede dedovanja zaščitene kmetije določa različne možnosti, o čemer pa v konkretnem primeru odloča zapuščinsko sodišče. Glede na navedeno revizija tudi iz razloga po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 ni dovoljena.

15. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. K II. točki izreka:

16. Revidentka z revizijo ni uspela, zato sama trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).