Jedro

Pravilno je stališče, da ni pomembno, ali ima prosilec za mednarodno zaščito dejansko lastnosti, ki so razlog za preganjanje v izvorni državi (npr. določeno politično prepričanje), bistveno je, da mu take značilnosti pripisuje subjekt preganjanja (deveti odstavek 27. člena ZMZ-1). Da bi potencialni izvajalec dejanj preganjanja prosilcu pripisal določeno značilnost, pa je pogoj, da je seznanjen z okoliščinami, ki so lahko podlaga za tako njegovo sklepanje (torej za sklepanje o prosilčevem političnem prepričanju, njegovi pripadnosti določeni veroizpovedi, posebni družbeni skupini itd.).

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot neutemeljeno zavrnilo tožbo zoper sklep, št. 2142-1449/2017/103 (1222-08) z dne 3. 3. 2023, s katerim je Ministrstvo za notranje zadeve na podlagi četrtega odstavka 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) zavrglo tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite.

2. V obrazložitvi sodbe je sodišče pritrdilo ugotovitvam toženke, da se je tožnik na politične težave, s katerimi utemeljuje zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite, skliceval že v pravnomočno končanem predhodnem postopku. Z novimi dejstvi, ki jih je navajal v zvezi s tem razlogom, to je, da so ga v Parizu na obeležitvi obletnice smrti dr. Sharefkandija fotografirali člani politične skupine PDKI in fotografije objavili na družbenem omrežju Facebook, ter da zaradi njegove politične angažiranosti hči ne more nadaljevati s šolanjem, pa ni izkazal znatnega povečanja verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za pridobitev statusa mednarodne zaščite.

3. Tožnik (v nadaljevanju pritožnik) je zoper navedeno sodbo vložil pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je bila njegova udeležba na pogrebu (pravilno: na obletnici smrti) posledica njegovega političnega udejstvovanja in prepričanja. Pri tem ni pomembno, ali se je pogreba udeležil kot član ali kot simpatizer politične stranke HDK,1 ampak to, da mu lahko iranska oblast zaradi tega pripisuje podporo politični stranki, ki jo sama aktivno preganja. Udeležba na pogrebu je zato nova okoliščina, ki upravičuje vložitev ponovne prošnje za mednarodno zaščito. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

4. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Pravilno je pritožbeno stališče, da ni pomembno, ali ima prosilec za mednarodno zaščito dejansko lastnosti, ki so razlog za preganjanje v izvorni državi (npr. določeno politično prepričanje), bistveno je, da mu take značilnosti pripisuje subjekt preganjanja (deveti odstavek 27. člena ZMZ-1). Da bi potencialni izvajalec dejanj preganjanja prosilcu pripisal določeno značilnost, pa je pogoj, da je seznanjen z okoliščinami, ki so lahko podlaga za tako njegovo sklepanje (torej za sklepanje o prosilčevem političnem prepričanju, njegovi pripadnosti določeni veroizpovedi, posebni družbeni skupini itd.).2

7. Pritožnik je možnost, da bi mu iranske oblasti lahko pripisale politično prepričanje, ki ga preganjajo, utemeljeval s tem, da naj bi bile fotografije z dogodka, za katerega trdi, da se ga je udeležil ob obletnici smrti imenovanega visokega kurdskega političnega predstavnika, objavljene na družbenem omrežju (in s tem dostopne iranskim oblastem). Glede tega pa iz 21. točke izpodbijane sodbe izhaja, da s fotografij ni mogoče razbrati, kdaj in kje so bile posnete ter da je na njih pritožnik, ki poleg tega zaslišan pred sodiščem ni vedel povedati, ali so bile resnično objavljene na spletu (dobil naj bi jih od neimenovane ženske iz Francije, katere identitete ni razkril). Te okoliščine, ki za pritožnika niso sporne, pa tudi po presoji Vrhovnega sodišča ne govorijo v prid verjetnosti, da bi se s pritožnikovo prisotnostjo na dogodku lahko seznanil subjekt preganjanja, zato navedeno novo dejstvo in dokazi ne povečujejo pomembno niti verjetnosti, da izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito (prvi odstavek 64. člena ZMZ-1).

8. Ker pritožba ni utemeljena in niso podani razlogi, na katere mora sodišče paziti po uradni dolžnosti, je Vrhovno sodišče na podlagi 76. člena ZUS-1 pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo.

1 Kurdska demokratska stranka. 2 O tem Vrhovno sodišče tudi v sklepu I Up 74/2018 z dne 13. 6. 2018.