Jedro

Ekscisorni (izločitveni) zahtevki se običajno sicer res uveljavljajo zaradi lastninske oziroma solastninske pravice tretjega na predmetu izvršbe, vendar pa podlago takšnemu zahtevku lahko predstavljajo tudi druge stvarnopravne oziroma druge absolutne pravice in obligacijske pravice (med slednjimi predvsem zakup, hramba, prevoz, komisija, skladiščenje in podobno, in sicer ne glede na to, ali je tretji lastnik).

Izrek

Revizija A. Š. se zavrže, revizija T. Š. pa zavrne.

Toženki morata tožnici povrniti 335, 98 EUR stroškov revizijskega postopka v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje.

Obrazložitev

1. T. Š. in A. Š. sta hčeri B. Š.. Zaradi poplačila njune preživninske terjatve je bila zoper imenovanega dovoljena izvršba z rubežem, cenitvijo in prodajo njegove 1/6 v zemljiško knjigo nevpisanega stanovanja v Ljubljani.

2. Izvršba na dolžnikov delež stanovanja je bila dovoljena z dvema sklepoma o izvršbi: s sklepom In 97/328 z dne 3.11.1997 in s sklepom In 97/445 z dne 9.6.1998 Okrajnega sodišča v Ljubljani. Popis stanovanja je sodni izvršitelj opravil 13.1.1998, zapisnik o popisu pa je bil na sodni deski razglašen 20.8.2000. Po popisu stanovanja, a pred razglasitvijo zapisnika o popisu na sodni deski, je dolžnik B. Š. 23.2.1998 sodedinji (sestri) L. B. prodal svoj solastninski delež stanovanja.

3. L. B. je zato uveljavljala, da izvršba na ta predmet izvršbe ni dopustna. Sodišče prve stopnje je njenemu zahtevku ugodilo, drugostopenjsko pa je takšno sodbo v celoti potrdilo.

4. Obe toženki sta zoper sodbo sodišča druge stopnje vložili revizijo; uveljavljali sta revizijska razloga bistvene kršitve procesnih pravil in zmotne uporabe materialnega prava ter predlagali spremembo sodb nižjih sodišč z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

5. Revizija je bila vročena tožnici, ki nanjo ni odgovorila in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP).

Revizija A. Š. ni dovoljena.

7. Po določbi prvega odstavka 367. člena ZPP lahko stranke vložijo revizijo zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, v 30 dneh od vročitve prepisa sodbe.

Zoper A. Š. je postala pravnomočna sodba sodišča prve stopnje, zoper katero ni vložila pritožbe. Ker skladno z gornjim procesnim predpisom preskakovanje pravnih sredstev ni dovoljeno, A. Š.r nima pravice do revizije zoper pravnomočno sodbo, ki jo je izdalo sodišče druge stopnje; revizijsko sodišče jo je zato moralo zavreči (377. člen ZPP).

Revizija T. Š. ni utemeljena.

8. Revizija trdi, da je sodišče zmotno uporabilo materialno pravo, ker tožnica ni pridobila lastninske pravice, saj ni vpisana v zemljiško knjigo. To trditev je razumeti kot grajo presoje, da ima tožnica na predmetu izvršbe takšno pravico, ki preprečuje izvršbo. Ta graja ni utemeljena.

9. Ekscisorni (izločitveni) zahtevki se običajno sicer res uveljavljajo zaradi lastninske oziroma solastninske pravice tretjega na predmetu izvršbe, vendar pa podlago takšnemu zahtevku lahko predstavljajo tudi druge stvarnopravne oziroma druge absolutne pravice in obligacijske pravice (med slednjimi predvsem zakup, hramba, prevoz, komisija, skladiščenje in podobno, in sicer ne glede na to, ali je tretji lastnik).(1)

10. Na podlagi pravnega posla se lastninska pravica na nepremičnini pridobi z vpisom v zemljiško knjigo (49. člen Stvarnopravnega zakonika, Uradni list RS, št. 87/2002, v nadaljevanju SPZ oziroma 33. člen prej veljavnega Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 6/80, v nadaljevanju ZTLR). Tožnica na podlagi pravnega posla, sklenjenega z B. Š., vknjižbe lastninske pravice v svojo korist ni mogla predlagati, ker stanovanje ni vpisano v zemljiško knjigo. Toda razpolagala je s prodajno pogodbo, katere bistvo je v obveznosti prodajalca, da bo kupcu stvar, ki je predmet prodaje, izročil tako, da bo ta pridobil lastninsko pravico (prvi odstavek 435. člena Obligacijskega zakonika, Uradni list RS, št. 83/2001, v nadaljevanju OZ oziroma prvi odstavek 454. člena v času sklenitve sporne prodajne pogodbe veljavnega Zakona o obligacijskih razmerjih, Uradni list SFRJ, št. 29/78, v nadaljevanju ZOR). Poleg zavezovalnega pravnega posla obligacijskega prava (prodajne pogodbe), ki zaradi svoje relativne narave učinkuje le med pogodbenima strankama, pa je bil sklenjen še razpolagalni pravni posel stvarnega prava (zemljiškoknjižno dovolilo), ki je absolutne narave in učinkuje tudi proti tretjim.(2) Na njuni podlagi je tožnica na stanovanju pridobila pravico, ki preprečuje izvršbo.

11. Revizija nadalje trdi, da je zmotna presoja nižjih sodišč, da „šele objava rubežnega zapisnika na oglasni deski pomeni dejanje, ki učinkuje proti tretjim“. Ta trditev se nanaša na vprašanje, ali se upnici (v tej pravdi toženki) lahko poplačata iz sporne nepremičnine. Odgovor nanj je odvisen od tega, ali sta upnici na podlagi sklepa o izvršbi na nepremičnini pridobili zastavno pravico prej, preden je tožnica na njej pridobila pravico, ki preprečuje izvršbo. Po mnenju revizijskega sodišča je odgovor nikalen.

12. V času, ko je bila sklenjena prodajna pogodba, je veljal Zakon o izvršilnem postopku (Uradni list SFRJ, št. 20/78 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIP), ki je v prvem odstavku 144. člena določal, da sodišče sklep o izvršbi na nepremičnini zaznamuje v zemljiški knjigi, za tiste nepremičnine, ki niso bile vpisane v zemljiški knjigi, pa je namesto tega sodišče moralo skladno z določbami tretjega in petega odstavka 186. člena ZIP opraviti popis nepremičnine, na katero je bila predlagana izvršba in razglasiti zapisnik o popisu na sodni deski, s čemer je popis pridobil pomen zaznambe izvršbe (ki je pač ni bilo mogoče opraviti, ker nepremičnina ni bila vpisana v zemljiško knjigo). S tem, ko se je sklep o izvršbi zaznamoval v zemljiški knjigi oziroma ko je z razglasitvijo zapisnik o popisu nepremičnine pridobil pomen zaznambe izvršbe (peti odstavek 186. člena ZIP), pa je upnik pridobil pravico dobiti za svojo terjatev poplačilo iz nepremičnine tudi v primeru, če je pozneje kdo drug pridobil na isti nepremičnini lastninsko pravico ali pravico razpolaganja (drugi odstavek 144. člena ZIP). Le v primeru, da bi bil zapisnik o popisu stanovanja razglašen na sodni deski pred sklenitvijo prodajne pogodbe, bi torej sodišče lahko opravilo izvršbo proti tožnici, ki ni dolžnica (ali univerzalna naslednica dolžnika).(3) Vendar je bila pogodba sklenjena prej, zato je izvršba po pravilni presoji nižjih sodišč nedopustna.

13. Revizijske trditve, da je bila tožnica nedobroverna in da je sklenila z dolžnikom fiktivno pogodbo, da bi mu pomagala izogniti se plačilu dolga, so bile za odločitev o njenem tožbenem zahtevku nepomembne: zakon nedopustnost izvršbe pogojuje izključno z obstojem takšne pravice tretjega na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo (56. člen ZIP oziroma prvi odstavek 64. člena ZIZ).

14. Obširne revizijske trditve o procesnih kršitvah pred nižjima sodiščema se nanašajo le na drugo toženko A. Š.. Ker njena revizija iz že pojasnjenih razlogov ni dovoljena, revizijsko sodišče nanje ne bo odgovarjalo.

15. Revizija je torej v dovoljenem delu neutemeljena in jo je vrhovno sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).

16. Če zavrže ali zavrne pravno sredstvo, sodišče odloči o stroških, ki so nastali v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). V revizijskem postopku je uspela tožnica; toženki sta ji zato dolžni povrniti stroške (prvi odstavek 154. člena ZPP), ki jih predstavljajo stroški zastopanja, odmerjeni po Odvetniški tarifi in povečani za 20 %-en DDV in za 2 %-ne materialne stroške.

Op. št. (1): Triva, Belajec, Dika, Sudsko izvršno pravo, Informator, Zagreb 1980, str. 292; Ude, Predpisi o izvršilnem postopku s pojasnili, Center za samoupravno normativno dejavnost, Ljubljana 1979, str. 76; Galič, Jan, Jenull, Zakon o izvršilnem postopku - Komentar novele in pojasnila, Gospodarski vestnik založba, Ljubljana 2002, str. 223. Op. št. (2): Juhart v: Juhart in soavtorji, Stvarnopravni zakonik s komentarjem, Gospodarski vestnik založba, Ljubljana 2004, str. 250 in 251 meni, da je razpolagalni pravni posel tisti, ki ima moč, da pravico prenese iz enega premoženja v drugo in da lastninska pravica prehaja v trenutku dokončanja razpolagalnega pravnega posla. Op. št. (3): Enako velja za ureditev v ZIZ; primerjaj 170. člen.