Jedro

Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da tožnik ni bil stranka v postopku izdaje prvostopenjskega upravnega akta (upravni akt mu ni bil niti vročen) in tudi glede na zakonske določbe, na podlagi katerih je bil izpodbijani upravni akt izdan, ne more biti stranski udeleženec v tem postopku.

Kljub dejanskemu interesu, da se del javne poti, ki poteka ob njegovi nepremičnini, izvzame iz grajenega javnega dobra, sodišče zaradi pomanjkanja tožnikovega pravnega interesa (tega lastnik izkazuje samo pri navajanju zasebne lastnine), ne more sprejeti drugačne odločitve.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo Občinske uprave Občine Šmartno ob Paki, št. 478-0008/2013-2 z dne 21. 3. 2013, je v 1. točki izreka odločeno, da se ugotovi, da je Občina Šmartno ob Paki, lastnica naslednje nepremičnine: parc. št. 799/1 z ID znakom ..., k.o. ... V 2. točki izreka je odločeno, da se nepremičnini iz 1. točke izreka te odločbe dodeli status javnega dobra lokalnega pomena. V točki 3 izreka je odločeno, da se po pravnomočnosti te odločbe v zemljiški knjigi, pri nepremičnini iz 1. točke izreka te odločbe, se pri vknjiženi lastninski pravici na ime: Občina Šmartno ob Paki, Šmartno ob Paki 69, 3327 Šmartno ob Paki, MŠ: 5884276000, do (1/1) celote, vpiše zaznamba grajenega javnega dobra. V obrazložitvi izpodbijane odločbe organ prve stopnje navaja, da je pri navedenih nepremičninah vknjižena lastninska pravica na Občino Šmartno ob Paki, vendar ni razvidno, ali gre za grajeno javno dobro lokalnega ali državnega pomena. Zakon o graditvi objektov (ZGO-1) v 212. členu določa, da odločbo o ugotovitvi, da je določeno zemljišče in objekt zgrajen na njem, grajeno javno dobro lokalnega pomena, po uradni dolžnosti izda pristojna občinska uprava. Ker je na to nepremičnino vpisano le javno dobro, je treba na njih urediti lastništvo in vpisati zaznambo o grajanem javnem dobro lokalnega pomena. Zakon o cestah (ZCes-1) v 3. členu opredeljuje pojem javne ceste in javne poti. Odlok o kategorizaciji občinskih javnih cest v Občini Šmartno ob Paki v svojem 4. členu določa, katere so javne poti v občini. Pod te je uvrščen tudi del sporne javne poti parc. št. 799/1 z ID oznako …, k.o. …, kot del JP 908532. Na podlagi predloga župana Občine Šmartno ob Paki, je občinski svet 18. 3. 2013, sprejel sklep o določitvi statusa grajenega javnega dobra lokalnega pomena za to nepremičnino. Na podlagi tega sklepa je izdana odločba o določitvi statusa grajanega javnega dobra. S to odločbo se ne izkazuje pridobitev ali prenehanje lastninske pravice ali druge stvarne pravice, ker je to pravno dejstvo razvidno že iz določitve statusa grajenega javnega dobra.

2. Župan Občine Šmartno ob Paki s pritožbeno odločbo, št. 478-0008/2013-4 z dne 25. 10. 2013, potrjuje odločitev Občinske uprave Občine Šmartno ob Paki z istimi dejanskimi in pravnimi razlogi kot organ prve stopnje.

3. Tožnik v tožbi smiselno uveljavlja tožbene razloge nepravilne ugotovitve dejanskega stanja, bistveno kršitev določb postopka in nepravilno uporabo materialnega prava. Sklicuje se na vse pritožbene navedbe zoper prvostopenjsko odločbo in se sklicuje na 2. člen ZJC, ki določa status javnih cest. Pravni interes v tem postopku izkazuje s sklepom Občine Šmartno ob Paki, Komisije za izvedbo in nadzor prodaje premoženja z dne 14. 6. 2012, v katerem predlaga Občinskemu svetu izvzem iz javnega dobra del nepremičnine s parcelno številko 799/1 k.o. …., s tem, da občinska uprava uredi odmero nove parcele, po postopku, ki ga v nadaljevanju predlaga. Na podlagi sklepa komisije z dne 14. 6. 2012, je Občinski svet občine Šmartno ob Paki na seji dne 20. 6. 2012 že sprejel sklep, da tej parceli preneha status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, ker se del nepremičnine namerava prodati. Gre za odkup samo nekaj kvadratnih metrov občinskega zemljišča. Ker se sklep ni realiziral, gre za šikaniranje. Gre za lokalno cesto, ki jo uporablja največ 10 ljudi in v tem delu predstavlja najširši in najbolj urejeni del v celotnem območju obstoječe ceste. Ni smiseln sklep, da se celotna parcela vrne v javno dobro. Najprej se naj opravi odmera tožniku namenjenega del parcele in šele se naj preostalemu delu parcele ponovno dodeli status grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Izpodbijana odločba je tudi preuranjena. Parcelni številki 799/1 k.o. … nimata urejenih mej, kar je med drugim pogoj za določitev statusa grajenega javnega dobra. Tožnik se sklicuje na razlike v stanju v zemljiški knjigi in zemljiškem katastru. Treba je ponovno urediti meje v skladu z določbami 13. in 14. člena ZCS-1, ter 21. člena ZGO-1. Samovoljno ravnanje tožene stranke je v tem, da je nepravnomočno odločbo takoj (19. 3. 2013) objavila v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje. V nadaljevanju še navaja dostop do svoje nepremičnine, za kar potrebuje to zemljišče, kot funkcionalno zemljišče. Tožnik predlaga, da sodišče tožbi ugodi, in da se izpodbijana odločba odpravi ter da se mu vrnejo stroški postopka.

4. Tožena stranka v odgovoru na tožbo prereka tožbene navedbe ter ponovno navaja celotni potek postopka do izdaje odločbe. Tožnikove trditve o samovoljnem ravnanje glede objave v Uradnem vestniku Mestne občine Velenje, so neresnične. Sklicuje se na 42. člen ZEN. Navaja, kaj določa Odlok o kategorizaciji občinskih cest v Občini Šmartno ob Paki. Sklicuje se na določbe 3. člena ZCes-1 ter na določbe 97. člena tega zakona, ki se nanašajo na varovalni pas občinske ceste. 9. člen ZCes-1 prepoveduje na cestnem svetu javne ceste postavljati ograje, stebričke in podobne pritikline oziroma predmete. V nadaljevanju še navaja inšpekcijski ukrep, ki se nanaša na tožnikovo nepravilno postavitev nadstrešnice in predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

5. Tožba se zavrže iz naslednjih razlogov:

6. V obravnavanem primeru tožnik izpodbija prvostopenjski upravni akt, s katerim je Občinska uprava Občine Šmartno ob Paki ugotovila, da je lastnica nepremičnine parc. št. 799/1 z ID znakom ... k.o. ... in je tej nepremičnini dodelila status grajenega javnega dobra lokalnega pomena, ki ima za posledico vknjižbo lastninske pravice na ime Občine Šmartno ob Paki z zaznambo grajenega javnega dobra lokalnega pomena. Da gre za javno pot, med strankama postopka ni sporno. Sporno tudi ni, da je zemljiškoknjižno na tem cestišču vknjižena lastninska pravica na ime Občine Šmartno ob Paki in je sporna nepremičnina na podlagi Odloka o kategorizaciji občinskih javni cest v Občini Šmartno ob Paki, v 4. členu določena kot javni pot. V skladu z drugim odstavkom 212. člena ZGO-1. Izda odločbo o ugotovitvi, da je določeno zemljišče in objekt zgrajen na njem, grajeno javno dobro, lokalnega pomena, izda po predpisanem postopku pristojna občinska uprava po uradni dolžnosti.

7. V skladu s prvim odstavkom 2. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) sodišče odloča v upravnem sporu o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj. Postopek in sojenje v upravnem sporu sta mogoča le, če so podane procesne predpostavke. Ena izmed procesnih predpostavk, ki v postopku mora biti podana, je določena v 3. točki prvega odstavka 36. člena. Na podlagi navedene določbe ZUS-1 sodišče tožbo zavrže, ker tožnik v tožbi ne uveljavlja kakšne svoje pravice ali pravne koristi oziroma, če po tem zakonu ne more biti stranka. V tej določbi ZUS-1, sta torej določeni dve procesni predpostavki; pravni interes in priznan položaj stranke v upravnem sporu.

8. Po prvem odstavku 17. člena ZUS-1 je tožnik oseba, ki je bila stranka ali stranski udeleženec v postopku izdaje upravnega akta. Iz izpodbijane odločbe je razvidno, da tožnik ni bil stranka v postopku izdaje prvostopenjskega upravnega akta (upravni akt mu ni bil niti vročen) in tudi glede na zakonske določbe, na podlagi katerih je bil izpodbijani upravni akt izdan, ne more biti stranski udeleženec v tem postopku. Glede na to, bi morala tožena stranka odločiti, da tožnik ni upravičena oseba za vložitev pritožbe, zoper odločbo Občinske uprave, o ugotovitvi statusa javnega dobra in pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Ker pa tega tožena stranka ni naredila, in je tožnik vložil zoper vsebinsko odločitev pritožbenega upravnega organa pravno sredstvo, mora sodišče tožnikovo tožbo zaradi pomanjkanja procesne predpostavke, navedene v 3. točki prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavreči. Tožnik, ne glede na vse predhodne postopke, na katere se sklicuje v tožbi in v katerih je bilo ugodeno njegovi zahtevi za ukinitev sporne ceste, kot javnega dobra, nima izkazanega pravnega interesa. Kljub dejanskemu interesu, da se del javne poti, ki poteka ob njegovi nepremičnini, izvzame iz grajenega javnega dobra, sodišče zaradi pomanjkanja tožnikovega pravnega interesa (tega lastnik izkazuje samo pri navajanju zasebne lastnine), ne more sprejeti drugačne odločitve, kot sta jo že oba upravna organa. Glede na navedeno je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, kot nedovoljeno.

9. Sodišče je zahtevo tožnika za povrnitev stroškov postopka zavrnilo na podlagi določbe četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne ali zavrže, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.