Jedro

Po določbi 1. odstavka 72. člena ZDen je potrebno odškodnino, dano ob podržavljenju, v celoti upoštevati tudi, če je preseganje minimalno.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Ministrstva za okolje in prostor št... z dne 5. 2. 2002 se odpravi ter zadeva vrne toženi stranki v nov postopek.

Obrazložitev

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke zoper odločbo Upravne enote A, št... z dne 12. 12. 2001, s katero je prvostopni organ vrnil AA in BB, vsaki do 1/2, podržavljeno stavbno zemljišče parc. št. 1721/2 k.o. A II v obliki odškodnine, v obveznicah Slovenske odškodninske družbe v višini 16.906,00 DEM tolarske protivrednosti in SOD naložil izročitev navedenih obveznic skrbniku za posebne primere CC za AA in BB v roku treh mesecev od pravnomočnosti odločbe. V obrazložitvi je tožena stranka navedla, da je bilo zemljišče nacionalizirano na podlagi Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (v nadaljevanju: ZNNZ) DD, ki je umrl pred podržavljenjem, torej sta upravičenki BB in AA kot dedinji bližnjega reda, kar je nesporno. Z odločbo o določitvi odškodnine SO A, št... z dne 28. 5. 1964, je bila za podržavljeno in iz posesti vzeto zemljišče določena odškodnina. Glede na ugovor tožeče stranke, da dana odškodnina ob podržavljenju ni bila pravilno obračunana, saj je izvedenec uporabil napačen tečaj, in sicer 750 namesto 300 din, tožena stranka odgovarja, da tudi, če bi na ta način ugotavljal višino dane odškodnine, ta ne bi bistveno presegla 30 % vrednosti podržavljene nepremičnine. Prvostopni organ je tudi pravilno ugotovil, da na nepremičnini 1721/2 obstajajo ovire za vrnitev v naravi, saj je na tej parceli do celote vpisana fizična oseba.

Tožeča stranka v tožbi navaja, da je tožena stranka v izpodbijani odločbi napačno uporabila materialno pravo in sicer določbo 1. odstavka 72. člena Zakona o denacionalizaciji (v nadaljevanju: ZDen). Že v pritožbi je tožeča stranka navajala, da vrednost ob podržavljenju izplačane odškodnine ni bila pravilno ugotovljena, ker izvedenec EE ni upošteval spremembe 3. člena Odredbe o koeficientu povečanju dolarskih cen nacionaliziranega premoženja, ki je bila objavljena v Uradnem listu RS, št. 33/96. Izvedenec je pri izračunu vrednosti odškodnine upošteval tečaj 1 USD/750 din za obdobje 1. 1. 1963 do 25. 7. 1965, moral pa bi upoštevati tečaj 300 din. Izvedenec je na zato napačno izračunal, da je izplačana odškodnina znašala le 12,49 % vrednosti odvzetega zemljišča, saj je dejansko presegla 30 % njegove vrednosti. Na dan izdaje prvostopne odločbe o denacionalizaciji dne 12. 12. 2001 je izplačana odškodnina predstavljala 31,70 % vrednosti zemljišča, kar bi moral upravni organ upoštevati pri določitvi končne odškodnine. Tožena stranka je na pritožbeni ugovor zgolj navedla, da tudi če bi izvedenec uporabil pravilni tečaj (300 din namesto 750 din), vrednost izplačane odškodnine ne bi bistveno presegla 30 % vrednosti podržavljene premičnine. S tem pa je napačno uporabila določbo 1. odstavka 72. člena ZDen, saj vrednost 30 % predstavlja ločnico med odplačno in neodplačno podržavljenim premoženjem in če je presegla 30 % vrednosti, bi jo moral prvostopni organ upoštevati, ne glede na to, kolikšen je presežek. Predlaga odpravo odločbe tožene stranke.

Zastopnik javnega interesa je udeležbo v postopku priglasil. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri napadeni odločbi iz razlogov, ki so razvidni iz njene obrazložitve in predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Stranka z interesom v tem postopku CC v odgovoru na tožbo meni, da sprememba tečaja tekom postopka ne more biti pravno upoštevna pri obravnavanju predmetnega zahtevka. Kolikor naj bi se sledilo navedbam tožeče stranke glede matematičnega izračuna vrednosti izplačane odškodnine, je za stranko v postopku cenitveno poročilo izvedenca nesprejemljivo. Predlaga zavrnitev tožbe.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani denacionalizacijski zadevi je sporno prevrednotenje ob podržavljenju dane odškodnine in posledično pravilna uporaba 1. odstavka 72. člena ZDen (Uradni list RS, št. 27/91-I, 56/92 - odl. US, 13/93 - odl. US, 31/93, 24/95 - odl. US, 20/97 - odl. US, 23/97 - odl. US, 65/98, 67/98 - odl. US, 66/00, 66/00 - obv. razl., 11/01 - odl. US in 54-I/02 - odl. US).

Po določbi 1. odstavka 72. člena ZDen se odškodnine, dane na podlagi predpisov iz 3. in 4. člena tega zakona, ter odškodnine, dane za premoženje, ki je bilo podržavljeno na način, določen v 5. členu tega zakona, pri odločanju o denacionalizaciji po tem zakonu ne upoštevajo, razen če so presegle 30 % vrednosti podržavljene nepremičnine. Odločitev prvostopnega organa, da ob podržavljenju dane odškodnine ob odločanju o denacionalizaciji ne upošteva, temelji na izračunu izvedenca EE, ki pa, kot pravilno opozarja tožeča stranka v tožbi, ob izračunu ni upošteval spremembe Odredbe o koeficientu povečanja dolarskih cen nacionaliziranega premoženja in je prevrednotil z odločbo SO A št.... z dne 28. 5. 1964 določeno odškodnino, z vrednostjo ZDA dolarja 750 din, namesto, kot določa citirana odredba, 300 din. Neupoštevanje tega podzakonskega predpisa pa je imelo za posledico kršitev določbe 1. odstavka 72. člena ZDen, saj ob odločanju o denacionalizaciji ni upoštevana ob podržavljenju dana odškodnina, ki je presegla 30 % vrednosti podržavljenih nepremičnin. Tudi nebistveno preseganje ločnice 30 % pomeni obveznost organa, da celotno ob podržavljenju dano odškodnino ob vračanju upošteva. V ponovnem postopku naj tožena stranka v zadevi ponovno odloči, pri tem pa upošteva pravno mnenje sodišča, ki se nanaša na pravilno uporabo materialnega zakona.

Stranka z interesom neutemeljeno ugovarja, da bi bilo potrebno uporabiti tečaj iz časa vložitve zahtevka, saj v obravnavani zadevi ne gre zgolj za uporabo tečaja v tehničnem smislu, ampak na pravilno uporabo predpisa, organ pa je pri odločanju o denacionalizaciji vezan na predpise, ki veljajo ob izdaji odločbe o denacionalizaciji.

Ker je bilo v izpodbijani odločbi napačno uporabljeno materialno pravo, je odločba tožene stranke nezakonita. Sodišče jo je zato na podlagi 4. točke 1. odstavka 60. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) odpravilo ter zadevo v smislu 2. in 3. odstavka istega člena vrnilo toženi stranki v ponovni postopek.