Jedro

Če davčni zavezanec ne napove prejemkov od opravljenih storitev in poslov ali drugih prejemkov, dohodkov oz. dobičkov, se davčna osnova ugotovi z oceno na podlagi uradnih podatkov in podatkov, zbranih v ugotovitvenem postopku. S cenitvijo določena davčna osnova se lahko zniža le, če zavezanec izkaže, da je osnova nižja.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi 1. odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, št. 50/97 in 70/00) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo tožene stranke z dne 15.10.2002. Z navedeno odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo pritožbo zoper odločbo Davčnega urada M.S. z dne 22.7.2002, s katero je upravni organ prve stopnje v obnovljenem postopku tožniku odmeril dohodnino za leto 2000 v znesku 3.134.046 SIT, prav tako pa mu je odmeril dohodnino še za leto 2001 v znesku 2.737.718 SIT, saj tožnik za navedeno leto sploh ni vložil napovedi za odmero dohodnine.

V obrazložitvi izpodbijane sodbe se sodišče prve stopnje sklicuje na razloge, navedene v izpodbijani odločbi, saj tožnik v tožbi smiselno le ponavlja ugovore, ki jih je navedel v upravnem postopku, ki pa jih je tožena stranka pravilno zavrnila. Sodišče prve stopnje nadalje navaja, da iz obsežne dokumentacije o opravljenih inšpekcijskih pregledih urbanistične inšpekcije in policije izhaja, da se je z dejavnostjo izkopavanja gramoza ukvarjal tožnik kot fizična oseba, kar je slednji izjavil tudi na zapisnik dne 29.1.2002. Navedena dejstva potrjujejo, da je dohodke od izkopanega gramoza imel tožnik, ne glede na to, da sta zemljiškoknjižni lastnici zemljišč, na katerih je izkopaval gramoz, njegova žena in tašča. Po določbi 15. člena Zakona o dohodnini (ZDoh, Uradni list RS, št. 71/93, 7/95 in 44/96) med osebne prejemke, za katere je zavezanec za davek fizična oseba, s stalnim prebivališčem v RS, sodijo tudi prejemki, doseženi na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov na drugi podlagi. V skladu s 16. členom ZDoh pa je osnova za davek od osebnih prejemkov vsak posamezni bruto prejemek iz 3. alinee 1. odstavka 15. člena, izplačan v denarju, bonih ali v naravi, z vštetimi povračili stroškov, zmanjšan za 10 %. Po tej določbi se torej upoštevajo prejemki tako v denarju kakor tudi v nedenarni obliki. Sodišče ne dvomi v ugotovitev glede količine izkopanega gramoza, saj so te bile ugotovljene na osnovi ogledov in meritev na kraju samem. Tudi tožnik tem zaključkom ugovarja le pavšalno, in sicer, da količine ni ugotovil izvedenec. To pa v obravnavanem primeru ni bilo potrebno. Količino izkopanega gramoza je ugotovila uradna oseba - urbanistični inšpektor, na podlagi meritev ob opravljenem ogledu. Neutemeljen je tožbeni ugovor, da je tožnik opravljal le sanacijo kmetijskih zemljišč zaradi izboljšanja kmetijske pridelave, saj je v obravnavanem primeru šlo za več let trajajoče nezakonito izkopavanje gramoza v večjem obsegu, česar gotovo ni mogoče opravičevati s sanacijo kmetijskih zemljišč. Prav tako pa je bilo ugotovljeno, da je tožnik po izkopu na navedena zemljišča navažal odpadni material. Davčni organ je po presoji sodišča prve stopnje pravilno ugotovil višino dohodkov ter odmeril dohodnino za leti 2000 in 2001. Sicer pa tožnik v tožbi, razen pavšalnega ugovora glede količine izkopanega gramoza, niti ne ugovarja višini odmerjene dohodnine.

Tožnik vlaga pritožbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Navaja, da je v okviru sanacije izkopa podaril gramoz za izgradnjo 400 m ceste in za izgradnjo objekta Strelskega društva Z.V. Poleg tega so M.B., V.P. in M.Š. odpeljali večje količine gramoza. Ob preiskavi hiše je bil najden račun, ki je potrjeval dejstvo, da je pri spornih delih šlo za strojna dela in ne za prodajo gramoza. Tožnik je več kot polovico gramoza, ki se mu očita, da ga je prodal, daroval oziroma skušal zamenjati za navoz zemlje, kar pa mu je bilo s strani inšpekcije prepovedano. Tožnik ponovno poudarja, da ni lastnik spornih nepremičnin, temveč je le skušal opraviti sanacijo in ni pridobil nobene materialne koristi, še najmanj v znesku, kot se navaja. Sodišču predlaga, da naj pritožbi ugodi tako, da odločbo o odmeri dohodnine za leti 2000 in 2001 razveljavi.

Tožena stranka in Državno pravobranilstvo Republike Slovenije na pritožbo nista odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

S 1.1.2007 je začel veljati ZUS-1. Ta je v 107. členu določil, da Vrhovno sodišče vse obstoječe zadeve obravnava po ZUS-1 (1. odstavek) ter da se obstoječe pritožbe glede na kriterije, določene v 2. odstavku 107. člena ZUS-1, obravnavajo kot pritožbe, ali pa kot revizije. V tem upravnem sporu obravnavana pritožba ne izpolnjuje pogojev za pritožbo po 2. odstavku 107. člena ZUS-1, zato jo vrhovno sodišče v skladu z navedeno določbo ZUS-1 obravnava kot revizijo. Glede na določbo 2. odstavka 107. člena ZUS-1 pa je postala prvostopenjska sodba s 1.1.2007 pravnomočna.

Na podlagi določbe 2. odstavka 85. člena ZUS-1 revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko sodišče zato ni upoštevalo navedbe v reviziji, ki se nanaša na zmotno in nepopolno ugotovitev dejanskega stanja in je v skladu z določbo 86. člena ZUS-1 po uradni dolžnosti pazilo samo na pravilno uporabo materialnega prava.

Zavezanec za dohodnino je na podlagi ZDoh fizična oseba, ki ima v posameznem koledarskem letu dohodke, ki predstavljajo vir dohodnine. Tožnik se je kot fizična oseba ukvarjal z izkoriščanjem gramoza in prejemkov od opravljanja storitev in poslov iz te dejavnosti ni napovedal. Davčna osnova se na podlagi določb 39. člena Zakona o davčnem postopku (ZDavP, Uradni list RS, št. 18/96) ugotovi z oceno med drugim tudi v primeru, če fizična oseba ne napove prejemkov od opravljenih storitev in poslov ali drugih prejemkov, dohodkov oziroma dobičkov. Davčni organ oceni davčno osnovo na podlagi uradnih podatkov in podatkov, ki jih zbere v ugotovitvenem postopku v zvezi z zavezancem. V obravnavanem primeru je bila količina odpeljanega gramoza ugotovljena na podlagi meritev ob opravljenem ogledu, ki ga je opravil urbanistični inšpektor, ki je v inšpekcijskem postopku obravnaval tožnikove nelegalne posege v prostor. S cenitvijo določena davčna osnova se lahko zniža le, če zavezanec izkaže, da je osnova nižja. Tega pa v konkretnem primeru ni storil ne v upravnem postopku ne v upravnem sporu pred sodiščem prve stopnje. Breme nasprotnega dokazovanja je namreč po tem, ko davčni organ davčno osnovo z oceno ugotovi, na strani davčnega zavezanca.

Davčni organ je glede na navedeno ugotovljene dohodke od izkopavanja in prodaje gramoza tožniku pravilno vštel v osnovo za dohodnino kot prejemke, dosežene na podlagi pogodbe o delu, delovršne pogodbe oziroma od prevzema opravljanja storitev in poslov (v skladu s 3. alineo 1. odstavka 15. člena ZDoh), ki se v osnovo za odmero dohodnine v skladu z določbo 4. alinee 16. člena ZDoh vštevajo zmanjšani za normirane stroške v višini 10%.

Ker je vrhovno sodišče ugotovilo, da niso podani razlogi, zaradi katerih je bila revizija vložena, in tudi ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (92. člen ZUS-1).