Jedro

Če pa je zahtevek za plačilo obresti postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev (39. člen ZPP). Take narave ne izgubijo niti, če so izračunane kot glavnica, niti ko je v postopku za revizijo sporna le odločitev o njih. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je njihovo plačilo zahtevala poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta).

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je odločilo, da je dolžna toženka tožnici plačati znesek 9.577,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, v presežku pa je zahtevek pod točko I izreka zavrnilo. Odločilo je tudi, da je dolžna toženka tožnici plačati znesek 353,23 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe (to je od 30. 12. 2013) dalje do plačila. V presežku glede teka obresti od 3. 10. 2013 do 30. 12. 2013 pa je tožbeni zahtevek zavrnilo.

2. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in odločilo, da je toženka dolžna tožnici plačati znesek 9.577,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28. 8. 2013 dalje do plačila. Kar je zahtevala tožnica iz naslova zakonskih zamudnih obresti več, pa je kot neutemeljeno zavrnilo. Odločilo je tudi, da je dolžna toženka tožnici plačati znesek 105,96 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 30. 12. 2013 dalje do plačila. Kar je zahtevala tožnica iz naslova kapitaliziranih (zapadlih zamudnih) obresti več, in sicer znesek 247,27 EUR z zamudnimi obrestmi od 3. 10. 2013 dalje do plačila in zamudne obresti od zneska 105,96 EUR od 3. 10. 2013 do vključno 29. 12. 2013, pa je kot neutemeljeno zavrnilo. V preostalem je pritožbo zavrnilo in v izpodbijanem, a nespremenjenem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnica vlaga predlog za dopustitev revizije v zvezi s pravnim vprašanjem nastanka toženkine zamude z izpolnitvijo in posledično začetkom teka zakonskih zamudnih obresti, ki jih je toženka dolžna plačati. Prilaga odločbe sodišč, s katerimi izkazuje, da je praksa višjih sodišč glede tega vprašanja neenotna, prakse Vrhovnega sodišča glede tega vprašanja pa še ni.

4. Predlog ni dovoljen.

5. Obresti se štejejo za glavni zahtevek le, če so temeljni in edini razlog za začetek pravde. Če pa je zahtevek za njihovo plačilo postavljen poleg zahtevka za plačilo glavnice, se vedno štejejo kot postranska terjatev (39. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Take narave ne izgubijo niti, če so izračunane kot glavnica, niti ko je v postopku za revizijo sporna le odločitev o njih. Tožnica v predlogu za dopustitev revizije izpodbija le odločitev o zamudnih obrestih. Ker je njihovo plačilo zahtevala poleg plačila glavnice, gre za postransko terjatev, ki po pravilih procesnega prava nima nikakršne vrednosti (spornega predmeta).

6. Vrhovno sodišče je zato nedovoljen predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zavrglo.