Jedro

Tožniki nimajo pravnega interesa za dopustitev revizije v uveljavljanem obsegu, saj četudi bi bila slednja glede konkretnega pravnega vprašanja dopuščena (tretji odstavek 367.c člena ZPP) in bi tožniki uspeli zatrjevani očitek zmotne uporabe materialnega prava v reviziji utemeljeno izkazati, še ne bi s tem dosegli tudi za njih ugodnejše odločitve.

Obrazložitev

Predlog se zavrže. OBRAZLOŽITEV:

1. V tej pravdi je bil pravnomočno zavrnjen tako primarno uveljavljani zahtevek tožnikov (tretjega tožnika kot posojilojemalca po sporni posojilni pogodbi in notarskem zapisu, prvih dveh tožnikov pa kot porokov in hipotekarnih dolžnikov po isti pogodbi in notarskem zapisu), kakor tudi oba podredno uveljavljana zahtevka tožnikov – vsi povzeti v izreku sodbe sodišča prve stopnje.

2. Tožniki so vložili predlog za dopustitev revizije zoper sodbo sodišča druge stopnje, s katero je bila zavrnjena njihova pritožba in potrjena sodba sodišča prve stopnje. V predlogu očitajo sodiščema prve in druge stopnje zmotno uporabo materialnega prava – in sicer v času sklenitve pogodbe in sestave notarskega zapisa veljavnega Zakona o predpisani obrestni meri zamudnih obresti in temeljni obrestni meri (ZPOMZO), ki naj bi se po zmotnem stališču sodišč obeh stopenj nanašal zgolj na zamudne obresti in ne tudi na dopustno višino pogodbenih obresti in kar naj bi bilo v nasprotju s sklepom Vrhovnega sodišča II Ips 673/94. Posledično naj bi sodišči s tem kršili tudi določbe Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ker nista upoštevali pravil o obrnjenem dokaznem bremenu, saj bi morala tožena stranka dokazati, da ni izkoristila stiske ali težkega gmotnega stanja tožnikov (in ne obratno).

3. Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

4. Ena od procesnih predpostavk za vložitev tako revizije (drugi odstavek 374. člena ZPP) kot slehernega pravnega sredstva je obstoj vložnikovega pravnega interesa kot enega izmed zakonsko predvidenih pogojev za dovoljenost. Tožniki pa nimajo pravnega interesa za dopustitev revizije v uveljavljanem obsegu, saj četudi bi bila slednja glede konkretnega pravnega vprašanja dopuščena (tretji odstavek 367.c člena ZPP) in bi tožniki uspeli zatrjevani očitek zmotne uporabe materialnega prava v reviziji utemeljeno izkazati, še ne bi s tem dosegli tudi za njih ugodnejše odločitve. Z materialnopravnim vprašanjem, ki ga problematizirajo tožniki, sta se namreč sodišči prve in druge stopnje ukvarjali v zvezi s presojo utemeljenosti primarno uveljavljanega in prvega podredno uveljavljanega zahtevka tožnikov, ki sta oba merila na delno ugotovitev ničnosti pogodbe in notarskega zapisa s posledičnim zmanjšanjem njihove obveznosti (oziroma vrnitve po njihovem mnenju preplačanega zneska). Tak zahtevek pa je bil po v predlogu za dopustitev revizije nenapadenih razlogih pravnomočne sodbe zavrnjen (tudi že) na podlagi določbe četrtega odstavka 141. člena za obravnavan primer še aktualnega Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) z obrazložitvijo, da je bil vložen po izteku materialnega prekluzivnega roka petih let od sklenitve pogodbe oziroma notarskega zapisa.

5. Podobno velja tudi glede pravnomočne odločitve še o drugem podredno uveljavljanem zahtevku (za ugotovitev ničnosti pogodbe in notarskega zapisa), ki je bil zavrnjen spričo odsotnosti tudi drugega od obeh kumulativnih elementov oderuštva, ugotovljene po izvedenem dokaznem postopku na podlagi (nasprotujočih si) trditev obeh pravdnih strank – in torej ne morda izhajajoč iz strankam neustrezne naložitve dokaznega bremena za izpodbijanje zakonske domneve.

6. Ker ima lahko zaradi pomanjkanja pravnega interesa (v pravkar obrazloženem pomenu) nedovoljen predlog za dopustitev revizije le enake posledice kot nedovoljena revizija, ga je bilo treba na podlagi določbe 377. člena ZPP zavreči.