Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Odgovor na vprašanji, kot sta zastavljeni, ne more vplivati na drugačno odločitev, kar pomeni, da pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni.
Predlog se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo zahtevek za obračun in izplačilo razlike v plači med dejansko izplačano in varovano, v obdobju od 1. 6. 2012 dalje. Tožbo z zahtevkom za ugotovitev, da je tožena stranka 1. 6. 2012 nezakonito prenehala izplačevati varovano plačo, je zavrglo. Ugotovilo je, da je bil tožniku ob prevedbi v nov plačni sistem določen nominalni znesek plače 2.562,81 EUR in varovan znesek plače 2.772,93 EUR (to je plače, ki jo je prejemal po prejšnjih predpisih in se glede na 49. člen ZSPJS (1) ni smela znižati, ampak se je morala izplačevati do izenačitve z novo določenim zneskom). Do vključno maja 2012 mu je varovano plačo izplačevala, saj je 31. 5. 2012 začel veljati ZUJF (2), ki je črtal določbo o varovani plači iz 49. člena ZSPJS. Zato od 1. 6. 2012 dalje tožnik do nje ni bil več upravičen. Zavrženje dela tožbe je utemeljilo z obrazložitvijo, da ugotovitev dejstva ne more biti predmet tožbenega zahtevka.
2. Sodišče druge stopnje je potrdilo odločitev sodišča prve stopnje. Obrazložilo je, da tožena stranka ni enostransko posegla v tožnikove pravice, če mu ne izplačuje razlike do varovane plače, saj je to storila na podlagi zakona. Ta pa ni določil, da mora delodajalec javnemu uslužbencu o prenehanju izplačevanja razlike izdati odločbo. Postavilo se je na stališče, da opustitev izdaje odločbe o spremembi plače ne vpliva na zakonitost prenehanja izplačevanja razlike, saj iz petega odstavka 3. člena ZSPJS izhaja, da se določbe zakonov, predpisov in drugih aktov, izdanih na njihovi podlagi, uporabljajo kot sestavni del pogodbe o zaposlitvi ali sklepa, če je določilo o plači v nasprotju z zakonom, predpisom ali drugim aktom, izdanim na njihovi podlagi.
3. V pravočasnem predlogu za dopustitev revizije tožnik izpostavlja dve vprašanji: - ali je državni organ dolžan izdati odločbo o ukinitvi varovane plače in ali je prenehanje izplačevanja varovane plače brez izdaje odločbe zakonito, - ali gre pri tožbenem zahtevku za ugotovitev pravice do varovane plače za ugotovitev dejstva?
4. Sodišče po prvem odstavku 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS št. 26/99 in nadaljnji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Sodišče dopusti revizijo zlasti v naslednjih primerih: če gre za pravno vprašanje, glede katerega odločitev sodišča druge stopnje odstopa od sodne prakse vrhovnega sodišča; če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodne prakse vrhovnega sodišča ni, še zlasti, če sodna praksa višjih sodišč ni enotna; ali če gre za pravno vprašanje, glede katerega sodna praksa vrhovnega sodišča ni enotna.
5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da odgovor na vprašanji, kot sta zastavljeni, ne more vplivati na drugačno odločitev, kar pomeni, da pogoji iz prvega odstavka 367. a člena ZPP niso izpolnjeni. Zato je predlog na podlagi 367. c člena ZPP zavrnilo.
Op. št. (1): Zakon o sistemu plač v javnem sektorju (Ur. l. RS št. 56/2002 in naslednji) Op. št. (2): Zakon o uravnoteženju javnih financ (Ur. l. RS št. 40/2012 in naslednji)