Jedro

Člen 181 ZPP ne nudi podlage za tožbo, naj se ugotovi obstoj izvenzakonske skupnosti v zaključenem, preteklem obdobju.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Tožnika sta bila s sklepom zapuščinskega sodišča napotena na pravdo zaradi ugotovitve izvenzakonske skupnosti med zapustnikom (umrl 30.3.2002) in njuno materjo (umrla 23.7.2002) ter s tem dedne pravice. Prvotno tožbo za ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti, ki je trajala od 13.7.1968, sta tožnika z vlogo dne 7.9.2004 spremenila tako, da zahtevata ugotovitev obstoja izvenzakonske skupnosti le za obdobje od 13.7.1968 do 31.12.1975. Sodišče prve stopnje je takšnemu zahtevku ugodilo in toženi stranki naložilo, naj tožnikoma povrne njune pravdne stroške.

Pritožbeno sodišče je pritožbi toženca ugodilo, sodbo prvega sodišča razveljavilo in tožbo zavrglo. Tožnikoma je naložilo povrnitev pravdnih stroškov toženca. V razlogih je pojasnilo, da sta tožnika prvotno tožbo vložila vsaj delno v skladu z napotitvenim sklepom zapuščinskega sodišča. Z vlogo, ki sta jo poimenovala kot "utesnitev tožbenega zahtevka", pa sta v resnici spremenila istovetnost zahtevka. Takšna tožba pa tudi ne predstavlja več ugotovitve obstoja izvenzakonske skupnosti zaradi uveljavljanja dedne pravice, temveč zato, da bi iz zapuščine izločila materino premoženje. Sklep zapuščinskega sodišča tako več ne utemeljuje njunega pravnega interesa. O obstoju izvenzakonske skupnosti pa glede na določilo drugega odstavka 12. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15-644/1976 do Uradni list RS, št. 16/2004; ZZZDR) ni mogoče odločati kot o glavnem vprašanju, temveč le v postopku, v katerem se odloča o pravici ali dolžnosti, ki je odvisna od tega vprašanja. Zaradi pomanjkanja pravnega interesa je zato njuno ugotovitveno tožbo zavrglo.

Proti takšnemu sklepu vlaga revizijo tožeča stranka. Uveljavlja revizijska razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in potrdi sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa, da naj ga razveljavi in zadevo vrne v novo sojenje. Navaja, da ima tožeča stranka zaradi izločitve premoženja vsekakor pravno korist ne glede na to, kakšen je bil sklep zapuščinskega sodišča. Opozarja na pravdo, ki teče pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani med istimi strankami, v kateri se obravnavana tožbo M. O. zaradi ugotovitve, da mu pripada nujni delež 1/10 nepremičnine par. št. 2045/23 vl. št. 1320 k.o. ... zapustnika M. O., s katero je zapustnik razpolagal z darilno pogodbo. Očitno sodišče meni, da je tožnik imel pravni interes, čeprav zapuščinsko sodišče ni izdalo nobenega napotitvenega sklepa. V nadaljevanju še pojasnjuje, kako poteka tisti postopek. V obeh primerih gre za premoženje, ki sta ga M. O. in mati tukajšnjih tožnikov pridobila v času trajanja izvenzakonske skupnosti. Tožnika torej vsekakor imata pravni interes in pravno korist, da izločata materino premoženje. To pa lahko storita le tako, da se ugotovi obstoj izvenzakonski skupnosti.

Revidenta oporekata stališču pritožbenega sodišča, da ju je zapuščinsko sodišče napotilo na pravdo zaradi ugotovitve dedne pravice kot posledice izvenzakonske skupnosti. Poudarjata, da ju je napotilo tudi zaradi ugotovitve izvenzakonske skupnosti. Zapuščinsko sodišče se je poleg tega le v obrazložitvi napotitvenega sklepa sklicevalo na 1. točko drugega odstavka 210.člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/76 do 83/01, ZD), lahko pa bi se tudi na 3. točko istega odstavka tega člena. V zvezi s tem pritožbenemu sodišču očita, da je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS št. 26/99 - Uradni list RS, št. 43/2006; ZPP).

Pritožbeno sodišče naj bi po mnenju revidentov prekršilo tudi drugi odstavek 354. člena ZPP oz. 3. in 13. točko drugega odstavka 339. člena ZPP.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu in nasprotni stranki, ki nanjo ni odgovorila.

Revizija ni utemeljena.

Revizijsko sodišče soglaša z odločitvijo pritožbenega sodišča. Razlog, da sta bila tožnika napotena na pravdo, je podan v 1. točki drugega odstavka 210. člena ZD, to je zato, ker je obstoj dedne pravice njune matere, ki je umrla za zapustnikom, odvisen od njenega razmerja do zapustnika. To ne izhaja le iz zakonske navedbe v obrazložitvi napotitvenega sklepa, marveč tudi iz same vsebine napotitve. Z vidika navedene zakonske določbe pa je edino relevantno, v kakšnem razmerju sta bila potencialen dedič in zapustnik v času smrti le-tega. Ne glede na siceršnjo pomanjkljivost prvotno vložene tožbe pa sta se tožnika z njeno spremembo v celoti odmaknila od razloga za napotitev. Dejansko vprašanje, ali sta bila njuna mati in zapustnik v izvenzakonski skupnosti v preteklem obdobju (davno pred zapustnikov smrtjo), na dedno pravico njune matere nima nikakršnega vpliva. To spoznavata tudi sama, ko se sedaj sklicujeta na pomen obstoja izvenzakonske skupnosti zaradi uveljavljanja stvarnopravnega zahtevka, vendar pa ob tem spregledujeta pravilo drugega odstavka 12. člena ZZZDR.

Kot je pojasnilo že pritožbeno sodišče, ima rešitev o obstoju izvenzakonske skupnosti v skladu z drugim odstavkom 12. člena ZZZDR pravni učinek samo v stvari, v kateri je bilo to vprašanje rešeno. To pa z drugimi besedami pomeni, da četudi bi tožnika v tej pravdi s svojim ugotovitvenim zahtevkom uspela, to na njun pravni položaj ne bi v ničemer vplivalo. V morebitni pravdi za izločitev premoženja iz zapuščine ali v pravdi, kjer bi uveljavljala terjatev do zapuščine (tj. v pravdi s stvarnopravnim ali obligacijskim zahtevkom), bi se to vprašanje ugotavljalo znova in bi se tam lahko tudi drugače rešilo. Pravda, kakor sta jo zasnovala s spremenjeno tožbo, je tako lahko namen le sama sebi. Za takšno ugotovitveno tožbo pa določba 181. člena ZPP ne nudi podlage in zato ni dovoljena.

Revidenta navajata, da bi se zapuščinsko sodišče v napotitvenem sklepu lahko sklicevalo tudi na 3. točko drugega odstavka 210. člena ZD. Takšna revizijska navedba je nerazumljiva. Ni namreč videti, kakšno zvezo naj bi imelo vprašanje spornih dejstev, od katerih bi bila odvisna velikost dednega deleža, zlasti vračunanje v dedni delež, z vprašanjem obstoja izvenzakonske skupnosti v nekem preteklem, za dedno pravo irelevantnem obdobju.

Prav tako ni razumljivo, kako naj bi na dovoljenost tožbe v tej pravdi vplivalo v reviziji zatrjevano dejstvo, da med istimi strankami teče druga lastninska pravda.

Povsem nerazumljiv pa je očitek pritožbenemu sodišču, da je zagrešilo kršitev 354. člena ZPP oz. 3. in 13. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tožba v obravnavani zadevi je bila zavržena zato, ker tožnika zanjo nimata pravnega interesa, ne pa zato, ker bi šlo za že pravnomočno razsojeno zadevo ali zato, ker bi ne bila podana sodna pristojnost, na kar se navezujejo v reviziji citirana zakonska določila.

Bistvene kršitve določb pravdnega postopka torej niso podane, pravilno pa je bilo uporabljeno tudi materialno pravo. Neutemeljeno revizijo je zato revizijsko sodišče zavrnilo (378. člen ZPP).