Jedro

Sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, mora s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze. To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu), je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.

Glede na odsotnost upoštevnih pritožbenih ugovorov pa v tej zadevi ni nobenega razloga, da bi se bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje lahko presodila kot sporna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Pritožnica sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 2. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) kot prepozno zavrglo tožničino tožbo zoper odločbo Finančne uprave Republike Slovenije, št. DT 42153-1416/2019-10 z dne 12. 10. 2020. 2. Tožnica (v nadaljevanju pritožnica) je zoper navedeni sklep vložila pritožbo iz razloga bistvene kršitve določb postopka. Vrhovnemu sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep spremeni in odloči, da se tožba sprejme v obravnavo, podredno pa, naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Zahteva tudi povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

3. Toženka na pritožbo ni odgovorila.

**K I. točki izreka**

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V skladu s prvim odstavkom 23. člena ZUS-1 prične teči rok za tožbo z vročitvijo upravnega akta stranki. Kadar ima stranka pooblaščenca, se po izrecni določbi prvega odstavka 88. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) upravna pisanja vročajo njemu. Tožbo je treba vložiti v tridesetih dneh od vročitve upravnega akta, s katerim je bil postopek končan (prvi odstavek 28. člena ZUS-1).

6. Sodišče prve stopnje je stališče, da je pritožničina tožba z dne 22. 9. 2022 prepozna, oprlo na podatek o vročitvi, ki izhaja iz obvestila o prispelem pismu, ki se nahaja v upravnem spisu. Ugotovilo je, da je vročevalec 5. 8. 2022 poskušal opraviti vročitev odločbe pritožničinemu pooblaščencu, odvetniku A. A. Ker se osebna vročitev ni dala opraviti, je bilo 5. 8. 2022 v njegovem hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, v katerem je bilo navedeno, da lahko pismo osebno prevzame na pošti, v roku 15 dni. Pooblaščenec pisma v navedenem roku ni prevzel, zato je bila navedena odločba v ponedeljek, 22. 8. 2022, vložena v njegov predalčnik.

7. Po podatkih, ki izhajajo iz obvestila, je bila torej odločba drugostopenjskega davčnega organa odvetniku vročena s fikcijo na podlagi 87. člena ZUP in sicer v soboto, 20. 8. 2022, kar je po presoji sodišča prve stopnje pomenilo, da je tridesetdnevni rok za vložitev tožbe, ki ga določa prvi odstavek 28. člena ZUS-1, začel teči naslednji dan, tj. v nedeljo 21. 8. 2022, in se iztekel v ponedeljek, 19. 9. 2022. Ker je tožnica tožbo priporočeno po pošti oddala šele dan za tem, to je 20. 9. 2022, je ta prepozna.

8. Pritožnica v pritožbi trdi, da izpodbijana odločitev zanjo predstavlja popolno presenečenje, saj je bila prepričana, da je tožbo vložila pravočasno, sploh pa glede na potek postopka pred sodiščem prve stopnje, predvsem na dejstvo, da je sodišče že začelo z obravnavo zadeve (pritožnici je izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse, tožbo vročilo v odgovor toženi stranki, pritožnici določilo rok za podajo pripravljalne vloge na odgovor tožene stranke) ni imela nobenega razloga v to podvomiti. Sodišče prve stopnje pa je z okoliščinami, na katere je oprlo svoj sklep, tudi ni seznanilo. Ker torej ni poznala vsebine izvedenih dokazov in obvestil, ki jih je sodišče pridobilo s strani vročevalca, ni imela možnosti, da izkaže morebitne napake evidenc vročevalca in vročanja ter poda ugovore glede pravilnosti računanja rokov v času sodnih počitnic.

9. Po presoji Vrhovnega sodišča pritožnica utemeljeno navaja, da mora sodišče prve stopnje, ki oceni, da je treba tožbo kot prepozno zavreči, s tem stališčem seznaniti tožečo stranko, saj je stranki šele s tem omogočeno, da v zvezi s to ugotovitvijo sodišča poda ustrezne navedbe in predlaga morebitne dokaze (npr. v obliki pisne izjave po 236.a členu ZPP).1 To, da lahko izpodbija pravilnost dejstev, ki jih je sodišče prve stopnje ugotovilo v zvezi z zaključkom, da je tožba prepozna (npr. iz obvestila o prispelem pismu),2 je po ustaljeni sodni praksi strankina pravica, ki ji mora biti ustrezno zagotovljena.3

10. Glede na to, da je do navedene kršitve prišlo tudi v obravnavani zadevi, bi Vrhovno sodišče izpodbijani sklep lahko razveljavilo in vrnilo v odločanje sodišču prve stopnje. V svoji ustaljeni sodni praksi je Vrhovno sodišče že večkrat poudarilo tudi, da je Upravno sodišče kot sodišče prve stopnje tisto, ki je ob spoštovanju navedene pravice stranke dolžno ugotoviti pravilno (procesno) dejansko stanje in da ni Vrhovno sodišče tisto, ki bo po svoji funkciji to prvič ugotavljalo šele v pritožbenem postopku (_ni iudex facti_).4

11. Vendar pa je imela pritožnica možnost, da se z izpodbijanim sklepom seznani s stališčem sodišča, ki temelji na dejstvu, da je pritožničin pooblaščenec obvestilo o prispelem pismu prejel 5. 8. 2022, in tudi možnost, da temu argumentirano nasprotuje, pa kljub temu tudi v pritožbi ne trdi, da navedena ugotovitev ne drži oziroma, da s tem dejstvom ni bila seznanjena, niti, da bi obstajale kakšne druge okoliščine, ki bi kazale na zmotno ugotovitev procesnega dejanskega stanja. V pritožbi uveljavlja zgolj splošno presenečenje z odločitvijo sodišča in ob tem le nekonkretizirano in splošno uveljavlja, da ni bila seznanjena z gradivom, ki naj bi ga mimo njenega vedenja zbralo sodišče, ki naj bi samo pridobivalo dokaze o morebitni zamudi, kar je očitno nasprotno tako vsebini izpodbijanega sklepa kot tudi vsebini sodnega spisa. Pritožnica tudi zgolj na splošno zatrjuje, da ji sodišče prve stopnje s svojim ravnanjem ni dalo možnosti, da pravočasno zbere ustrezne dokaze glede načina in postopka vročanja, čeprav bi ji moralo, ter da zato ni imela možnosti izkazati morebitnih napak glede evidenc pošte in vročanja. Pri tem pa se ne opredeli niti v zvezi s katerim zmotno ugotovljenim dejstvom naj bi to nastopilo niti v zvezi s tem ne poda konkretiziranih trditev in dokazov.

12. Glede na navedeno je v obravnavani zadeve mogoče šteti, da je bila navedena procesna kršitev odpravljena v pritožbenem postopku, ob tem pa glede na odsotnost upoštevnih pritožbenih ugovorov v tej zadevi ni nobenega razloga, da bi se bistvena ugotovitev sodišča prve stopnje lahko presodila kot sporna. V zadevi prav tako niso podane druge kršitve, na katere mora Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku paziti po uradni dolžnosti. Zato je Vrhovno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno (76. člen v povezavi s 77. členom in 82. členom ZUS-1).

13. Ob tem Vrhovno sodišče pripominja, da so posledice, ki izhajajo iz navedenega dejstva, da je bilo obvestilo o prispelem pisanju puščeno v hišnem predalčniku 5. 8. 2022 (to je, da je bila odločba drugostopenjskega davčnega organa odvetniku vročena s fikcijo vročitve 20. 8. 2022 in da se je rok za vložitev tožbe iztekel v ponedeljek, 19. 9. 2022) nastale na podlagi zakona (ipso lege). Pritožničin odvetnik, prava vešča stranka, kateremu je bilo 22. 8. 2022 pisanje puščeno v hišnem predalčniku, bi ob ustreznem sklepanju na dejstvo, da poteka postopek vročitve skladno z zakonom (87. člen ZUP), lahko ob poizvedovanju pri organu tožene stranke brez velikih težav ugotovil, kdaj je (na podlagi fikcije vročitve) začel teči rok za tožbo v upravnem sporu (21. 8. 2022) in ob nadaljnji ustrezni skrbnosti tudi pravočasno vložil tožbo na sodišče prve stopnje (oziroma o tem, da se rok za tožbo izteče 19. 9. 2022, poučil svojo stranko).

**K II. točki izreka**

14. Pritožnica s pritožbo ni uspela, zato sama nosi svoje stroške pritožbenega postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Prim. 12. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 194/2019 z dne 29. 1. 2020. 2 O pravni naravi obvestila o prispelem pisanju prim. 13. in 14. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 187/2022 z dne 9. 11. 2022. 3 Prim. 12. in 13. točko obrazložitve sklepa Vrhovnega sodišča v zadevi I Up 209/2018 z dne 9. 10. 2019. 4 Prav tam.