Jedro

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede kriterijev za določitev presežnih delavcev in glede diskriminacije.

Izrek

Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo glede kriterijev za določitev presežnih delavcev in glede diskriminacije.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo nezakonitost redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 30. 11. 2017, odločilo, da tožnici na podlagi odpovedi delovno razmerje ni prenehalo 4. 1. 2018, ampak še traja, zato jo mora toženka pozvati na delo in ji priznati vse pravice iz nezakonito odpovedane pogodbe o zaposlitvi. Glede dela zahtevka za plačilo nadomestila plače je tožnica tožbo umaknila, zato je v tem delu sodišče postopek ustavilo. Nezakonitost odpovedi je utemeljilo s presojo, da toženka ni pravilno uporabila kriterijev za določitev presežnih delavcev, saj niso bili uporabljeni na način, določen v 12. členu Kolektivne pogodbe za zavarovalstvo Slovenije (Kolektivna pogodba, Ur. l. RS št. 24/2011 in naslednji). Menilo je tudi, da niso bili objektivni in da je bila tožnica diskriminirana, ker so se ocenjevale naloge, ki ji niso bile odrejene in znanje računalniških aplikacij, za katere se zaradi starševskega dopusta ni usposobila.

2. Sodišče druge stopnje je soglašalo s presojo glede nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, v ostalem delu pa je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo.

3. Toženka v pravočasnem predlogu za dopustitev revizije izpostavlja vprašanje pravilne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb pravdnega postopka. Prvi sklop se nanaša na pravilnost uporabe materialnega prava glede uporabe kriterijev, na podlagi katerih je bila tožnica določena kot presežna delavka oziroma delavka, ki ji bo odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Meni, da je sodišče izhajalo iz zmotne predpostavke, da veljajo kriteriji iz 12. člena Kolektivne pogodbe tudi za individualne odpuste in da torej toženka ni mogla sama določiti drugačnih kriterijev oziroma drugačnega načina uporabe kriterijev. Ne strinja se tudi s presojo o diskriminaciji in o nezakonitosti kriterijev, ker niso bili javno objavljeni. Drugi sklop se nanaša na obrazloženost sodbe sodišča druge stopnje. Toženka le na splošno navaja, da sodišče druge stopnje na pritožbene argumente ni odgovorilo, temveč je zgolj prepisalo razloge iz sodbe sodišča prve stopnje ter dodalo, da se „z njimi strinja“.

4. Vrhovno sodišče po prvem odstavku 367.a člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) dopusti revizijo, če je od odločitve vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava, ali za razvoj prava preko sodne prakse.

5. Vrhovno sodišče ugotavlja, da so izpolnjeni pogoji za dopustitev revizije glede vprašanja, navedenega v izreku sklepa, zato je revizijo v tem obsegu dopustilo.