Jedro

Odločitev nižjih sodišč, da tožnikov odvetnik ni storil strokovne napake, je materialnopravno pravilna. Revizija se zavzema za nedopustno retroaktivno uporabo Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012. Za konkretno presojo je ključno, da je bila v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ prevladujoča sodna praksa, po kateri je moral A. A. kot predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku.

Izrek

I. Revizija se zavrne.

II. Tožeča stranka mora v 15 dneh, od vročitve te sodbe, povrniti toženi stranki njene revizijske stroške v znesku 2.225,28 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

**Tožbeni zahtevek in trditve pravdnih strank**

1. Tožnik zahteva od toženke, da mu plača odškodnino. Trdi, da mu je v pravdnem postopku z opr. št. I P 54/2008 nastala škoda zaradi odvetnikove strokovne napake. V postopku z opr. št. I P 54/2008 je A. A. zahteval ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe za kmetijska zemljišča, ki jih je kupil od B. B. Čeprav je A. A. tožbo umaknil, tožnikov odvetnik ni podal soglasja k umiku in ga o umiku naj ne bi obvestil. Če bi odvetnik privolil v umik, pravde z opr. št. I P 54/2008 ne bi izgubil. 2. Toženka je ugovarjala, da je bil tožnik obveščen o umiku tožbe in da odvetnik ni storil strokovne napake. Pričakovalo se je, da bo meritorna odločitev za tožnika bolj koristna. A. A. naj bi šele sprememba sodne prakse zagotovila uspeh v pravdi.

3. Stranski intervenient je trdil, da je bil tožnik o umiku tožbe obveščen telefonsko in osebno ter da A. A. kljub umiku tožbe ni bil pripravljen umakniti pritožbe v upravnem postopku.

**Ugotovljeno dejansko stanje** - Tožnik je želel od B. B.. kupiti kmetijska zemljišča na Jezerskem. Hkrati s kupcem A. A. je sprejel ponudbo B. B.. B. B. in tožnik sta sklenila prodajno pogodbo. A. A. je zoper oba vložil tožbo. Šlo je za postopek z opravilno številko I P 54/2008. Tožnik je za zastopanje pooblastil Odvetniško družbo C., ki ima odgovornost zavarovano pri toženki. Tožnik je s to odvetniško družbo že predhodno sodeloval. Odvetnik D. D., ki je partner v odvetniški družbi, je njegov bratranec. Tožnika je zastopal odvetnik E. E..

- A. A. je v postopku z opr. št. I P 54/2008 v letu 2009 tožbo umaknil. Pooblaščenci B. B.. in tožnika (tedaj toženca) v umik niso privolili. Odvetnik je tožniku pojasnil, zakaj je soglasje k umiku smotrno odkloniti. A. odvetnik je E. E. povedal, da bodo v upravnem postopku izkoristili vsa pravna sredstva. Ker A. A. vloge za odobritev pravnega posla in tožbe ni vložil v prekluzivnem šestdesetdnevnem roku, je odvetnik svetoval tožniku (takratnemu tožencu), da ne poda soglasja k umiku tožbe. E. E. se je z D. D. in odvetnico F. F. poenotil, da bi bila za tožnika najbolj koristna pravnomočna zavrnitev tožbenega zahtevka. V tem primeru A. A. ne bi imel več pravnega interesa za nasprotovanje odobritvi pogodbe med tožnikom in B. B.. v upravnem postopku. S tem stališčem je bil tožnik seznanjen. O umiku tožbe je bil obveščen. Odločitev v zvezi z umikom je prepustil odvetniški družbi.

- Čeprav A. A. vloge za odobritev pravnega posla in tožbe ni vložil v šestdesetdnevnem roku iz 22. člena Zakona o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ), je v pravdnem postopku z opr. št. I P 54/2008 uspel. Okrožno sodišče v Kranju je presodilo, da zahtevek A. A. ni prepozen.

**Odločitev sodišča prve stopnje**

4. Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožnik uveljavljal plačilo odškodnine v višini 316.869,02 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi (I. točka izreka). Za znesek v višini 16.677,30 EUR je zaradi umika tožbe postopek ustavilo (II. točka izreka). Tožniku je naložilo povračilo toženčevih pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi (III. točka izreka). Sodišče prve stopnje je presodilo, da odvetnikovo nestrinjanje z umikom tožbe ne pomeni strokovne napake. Leta 2009 je bila sodna praksa v zvezi z vprašanjem poteka šestdesetdnevnega roka za vložitev vloge za odobritev pravnega posla v zvezi s kmetijskimi zemljišči neusklajena. Takrat je bilo odvetnikovo stališče, da je za tožnika koristnejša meritorna zavrnilna odločba, razumno. Utemeljeno se je pričakovalo, da bo sodišče A.-jev zahtevek zavrnilo. Odvetnikovo morebitno napačno stališče v primeru neusklajene in neenotne sodne prakse ne pomeni strokovne napake. Šele leta 2012 je z načelnim pravnim mnenjem Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 prišlo do poenotenja sodne prakse. A. A. je po umiku tožbe uspel zaradi kasnejše spremembe sodne prakse. Tožnikovo izpovedbo, da o umiku tožbe ni bil obveščen, je sodišče ocenilo za neprepričljivo. Verjelo je izpovedbi E. E., da je tožnika o umiku tožbe obvestil telefonsko in na sestanku ter da si je datum sestanka zabeležil v rokovnik, kjer je za dan 6. 11. ob 12.00 uri vpisano tožnikovo ime. Ta dokaz je sodišče ocenilo v povezavi z izpovedbami prič. Da je bil tožnik obveščen o umiku tožbe, je ravno tako prepričljivo izpovedal D. D..

**Odločitev sodišča druge stopnje**

5. Sodišče druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnilo. Strinjalo se je s presojo, da odvetnik ni storil strokovne napake. V obdobju od leta 2008 do 2013, ko je tekla pravda med A. A. ter B. B.. in sedanjem tožnikom, se je na področju prodaje kmetijskih zemljišč sodna praksa spremenila. Pritožbena navedba, da je bilo do leta 2012 v sodni praksi stališče, da mora sprejemnik ponudbe za nakup kmetijskega zemljišča v prekluzivnem šestdesetdnevnem roku vložiti tožbo, izkazuje, da ni mogoče govoriti o odvetnikovi strokovni napaki. Odvetnikova pričakovanja so bila v skladu s tedanjo sodno prakso, ki je rok za vložitev tožbe za sklenitev prodajne pogodbe časovno omejevala. Odvetnik je v letu 2009 utemeljeno sklepal, da A. A. zaradi zamude rokov pri vložitvi tožbe oziroma odobritvi pravnega posla z zahtevkom ne bo uspel. Od odvetnika ni mogoče zahtevati, da bo predvidel spremembo sodne prakse. Vrhovno sodišče je v kasnejših odločbah sprejelo stališče, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, in sicer takrat ko ponudnik sprejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe, sklenjena pa je pod odložnim pogojem odobritve. Zaradi spremenjenega stališča glede rokov za vložitev tožbe za sklenitev prodajne pogodbe oziroma za izstavitev zemljiškoknjižne listine ni utemeljena pritožbena navedba, da A. A. ne bi mogel ponovno vložiti tožbe zaradi prekluzije oziroma zastaranja. Pritožbena navedba, da je odvetnik storil strokovno napako, ker je za tožnika in B. B.. sestavil nično predpogodbo in pogodbo za nakup zemljišč, je nedovoljena in neutemeljena pritožbena novota. Sodišče prve stopnje ni ugotovilo ničnosti predpogodb in pogodb za nakup zemljišč. Ugotovilo je le ničnost zastavne pogodbe z dne 27. 1. 2006. Tožnik neutemeljeno in nekonkretizirano nasprotuje stroškovni odločitvi. Sodišče prve stopnje je stroške odmerilo na podlagi stroškovnika, iz katerega se da jasno razbrati, kateri stroški so bili tožencu priznani in v kakšni višini. Očitek, da pri vrednosti spornega predmeta 316.869,02 EUR niso mogli nastati odmerjeni stroški, je nekonkretiziran.

**Revizija tožeče stranke**

6. Tožnik vlaga revizijo iz razloga bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Ne strinja se z ugotovitvijo, da je bil o umiku tožbe obveščen. Drugačen zaključek ne izhaja iz nobene listine v spisu. Kopija odvetnikovega rokovnika ni prepričljiv dokaz. Sodišče je verjelo izpovedbi odvetnikov, ki so kot pravni strokovnjaki bolj vešči prepričljivega nastopanja pred sodišči kot tožnik. Sklicuje se na drugi odstavek 44. člena Kodeksa odvetniške poklicne etike. Dolžnost odvetnika je, da vodi pisarniško poslovanje na način, da je zagotovljena sledljivost njegovih dejanj. Obstajala je možnost, da A. A. po umiku tožbe ne bo več vložil nove tožbe. Drugačen zaključek je v nasprotju z izpovedbo E. E.. A. A. je pritožbo v upravnem postopku vložil le iz previdnosti. Tožnik o umiku ni bil obveščen zaradi odvetnikovega motiva, da od nasprotne stranke dobi stroške za dva odvetnika. Razlogi sodišča druge stopnje so med seboj v nasprotju. V 5. točki obrazložitve se je sodišče druge stopnje sklicevalo na standard povprečno skrbnega odvetnika. V 7. točki je navedlo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo standard profesionalne skrbnosti. Odvetnikovo ravnanje je bilo nestrokovno. Zanesel se je na odvetnikov nasvet, ker ni pravni strokovnjak. Če bi podal soglasje k umiku, bi se zadava v letu 2009 dokončno rešila v njegovo korist. Lahko bi zahteval povračilo stroškov od nasprotne stranke oziroma mu ne bi bilo potrebno plačati stroškov. Upravna enota Kranj je izdala odločbo z dne 12. 10. 2009 o odobritvi prodajne pogodbe med tožnikom in B. B.. Iz tega razloga je A. A. tožbo umaknil. Če bi odločba o ustavitvi postopka postala pravnomočna, A. A. ne bi imel več interesa za nadaljevanje upravnega postopka. Upravni organ ne bi mogel odobriti pravnega posla z A. A.. ZKZ določa prekluzivni rok za sprejem ponudbe in za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Načelno pravno mnenje Vrhovnega sodišča z dne 6. 4. 2012 tega ni spremenilo. Ni pojasnjeno, katera sodna praksa se je spremenila. Zaključki sodišča so napačni in v nasprotju s sodno prakso. Sodna praksa se ni spremenila. V letu 2006 je tožba morala biti vložena v šestdesetdnevnem prekluzivnem roku. Takšno stališče je bilo vse do leta 2012. Na dan umika tožbe A. A. še ni imel vložene vloge za odobritev pravnega posla. A. A. po umiku tožbe zaradi prekluzije oziroma zastaranja ne bi mogel ponovno vložiti tožbe. Tožnik je bil edini, ki je podal pravočasno ponudbo. Odvetnik je storil strokovno napako že s tem, ko je za tožnika in B. B.. sestavil nične predpogodbe in pogodbe za nakup zemljišč. Sodbe sodišča prve stopnje se ne da preizkusiti glede stroškovne odločitve. Sodišče je navedlo le skupno višino točk. Posameznih postavk ni obrazložilo. Vrednost spornega predmeta je bila 316.869,02 EUR. Pri tej vrednosti niso mogli nastati takšni stroški. Sodišče druge stopnje je navedlo zgolj to, da je sodišče prve stopnje stroške odmerilo na podlagi stroškovnika. Stroškovnik k sodbi ni priložen. Predlaga spremembo, podredno razveljavitev izpodbijanih sodb.

**Odgovor na revizijo**

7. Toženka je odgovorila na revizijo in predlagala njeno zavrnitev. Meni, da tožnik nedovoljeno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje. A. A. bi po umiku tožbe lahko vložil novo tožbo. To bi lahko storil po pravnomočnosti odločbe o odobritvi njegovega pravnega posla s B. B.. Ta možnost ni zastarala. Upravni postopek, ki se je vodil v zvezi z odobritvijo prodajne pogodbe med tožnikom in B. B., ni bil zaključen. V času sporne prodaje kmetijskih zemljišč je ZKZ v prvem odstavku 22. člena določal, da mora biti vlogi za odobritev pravnega posla priložena sklenjena pogodba o pravnem poslu. Dokler ni imel v rokah sodbe v pravdnem postopku, A. A. ne bi mogel podati vloge za odobritev pravnega posla. Iz sodbe Upravnega sodišča I U 572/2010 z dne 25. 1. 2011 je v četrtem odstavku razvidno, da je tožnik kot stranka z interesom opozoril sodišče, da je A. A. zamudil šestdesetdnevni rok za vložitev predloga za odobritev pravnega posla. Upravno sodišče tožnikovemu stališču ni sledilo. Pojasnilo je, da je rok za vložitev tožbe za sklenitev prodajne pogodbe za prodajo kmetijskih zemljišč 10 let. V konkretnem primeru je šlo za prehodno obdobje, v katerem se je sodna praksa spremenila. A. A. zaradi umika tožbe ne bi izgubil pravnega interesa za vlaganje pravnih sredstev v upravnem postopku, ki je bil v teku v zvezi z odobritvijo prodajne pogodbe med tožnikom in B. B. Izid postopka v zvezi z odobritvijo pravnega posla med tožnikom in B. B. je bil odločilen. Tožnik ni trdil, da je bila strokovna napaka storjena že s tem, ko je odvetnik za tožnika in B. B.. sestavil nične predpogodbe in pogodbe za nakup zemljišč. Tožnik ni podal trditev o odvetnikovem motivu, da se ga o umiku ne obvesti.

8. Stranski intervenient na vročeno revizijo ni odgovoril. **Presoja utemeljenosti revizije**

9. Revizija ni utemeljena.

10. Odvetnikova odškodninska odgovornost pomeni posebno vrsto civilnopravne odgovornosti, ki se rešuje v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti ter splošnih pravilih, ki urejajo mandatno pogodbo, in ki jo kot lex specialis dopolnjujejo pravila Zakona o odvetništvu (v nadaljevanju ZOdv), Statuta Odvetniške zbornice Slovenije in Kodeksa poklicne etike Odvetniške zbornice Slovenije (v nadaljevanju Kodeks). Odvetnik praviloma ne prevzame obveznosti za uspeh. Njegova dolžnost je, da uporabi vse svoje profesionalno znanje za dosego določenega rezultata, da torej ravna s skrbnostjo dobrega strokovnjaka, ki kot merilo postavlja tipično, običajno, normalno ravnanje povprečnega strokovnjaka z istega področja (drugi odstavek 6. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ).1

11. Prvi odstavek 768. člena OZ določa, da mora prevzemnik naročila izvršiti naročilo po prejetih navodilih kot dober gospodarstvenik oziroma kot dober gospodar; pri tem mora ostati v njegovih mejah in v vsem paziti na naročiteljeve interese, ki mu morajo biti vodilo. ZOdv v 11. členu določa, da je odvetnik dolžan pri zastopanju stranke ravnati vestno, pošteno, skrbno in po načelih odvetniške etike ter ima pravico uporabiti v mejah zakona in pooblastila vsa pravna sredstva, za katera misli, da lahko koristijo stranki, ki jo zastopa. Kodeks v 44. členu določa, da je odvetnik dolžan stranko vnaprej seznaniti s potekom postopka, kolikor je to mogoče, nato pa stranko redno obveščati o dogajanju in jo poučiti o dejanskem stanju in o pravnih vprašanjih.

12. Po 20. členu ZKZ mora lastnik, ki namerava prodati kmetijsko zemljišče, gozd ali kmetijo, ponudbo, torej predlog za sklenitev pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, izročiti pristojni upravni enoti. Vsakdo, ki želi kupiti na prodaj dano zemljišče, mora v tridesetih dneh od objave ponudbe na oglasni deski, prodajalcu in upravni enoti poslati pisno izjavo o sprejemu ponudbe (četrti odstavek 20. člena ZKZ). V šestdesetih dneh od poteka roka za sprejem ponudbe pa mora pri upravni enoti vložiti zahtevo za odobritev sklenjenega pravnega posla (prvi odstavek 22. člena ZKZ). O odobritvi po 22. členu ZKZ odloča upravna enota v postopku odobritve, upoštevajoč zakonske predpostavke, v okviru katerih zakon določa tudi predkupne upravičence in njihov vrstni red, če predkupno pravico uveljavlja več oseb (23. člen ZKZ). Po prvem odstavku 22. člena ZKZ mora oseba, ki sklene pravni posel z lastnikom nepremičnine, vlogi za odobritev pravnega posla priložiti sklenjeno pogodbo o pravnem poslu. Po drugem odstavku 22. člena ZKZ upravna enota odobri ali zavrne odobritev pravnega posla z odločbo. Stranke postopka za odobritev pravnega posla so vse pogodbene stranke in vsi, ki so sprejeli ponudbo v skladu z ZKZ.2

13. Revizijska navedba, da je bil tožnik edini, ki je podal pravočasno ponudbo, nima podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. Z revizijskimi navedbami, da tožnik ni bil seznanjen z umikom tožbe zaradi odvetnikovega finančnega motiva in da je obstajala možnost, da A. A. po umiku tožbe ne bo več vložil nove tožbe, revizija nedopustno izpodbija ugotovljeno dejansko stanje.

14. Revizijski očitek o kršitvi iz 14. točke drugega odstavka ni utemeljen. Razlogi iz 5. in 7. točke obrazložitve sodišča druge stopnje niso med seboj v nasprotju. Navedba, da je odvetnik storil strokovno napako že s tem, ko je za tožnika in B. B.. sestavil nične predpogodbe in pogodbe za nakup zemljišč, je nedopustna novota.

15. Nosilno stališče revizije je, da je tožnikov odvetnik storil strokovno napako, ker ni privolil v umik tožbe v postopku z opr. št. I P 54/2008. Po tem stališču bi moral A. A. v letu 2006 vložiti tožbo zoper tožnika in B. B. v šestdesetdnevnem prekluzivnem roku. Ker A. A. ni vložil vloge za odobritev pravnega posla v šestdesetdnevnem roku, to po stališču revizije pomeni, da v primeru pravnomočnega sklepa o umiku tožbe v postopku z opr. št. I P 54/2008 zaradi poteka „prekluzinega oziroma zastaralnega roka“ A. A. ne bi mogel vložiti nove tožbe zoper tožnika in B. B. 16. Vrhovno sodišče je 6. 4. 2012 z Načelnim pravnim mnenjem pojasnilo, da ko ponudnik prejme izjavo o sprejemu ponudbe, je kupoprodajna pogodba sklenjena pod odložnim pogojem odobritve s strani pristojne upravne enote. Če izjavo o sprejemu ponudbe poda več predkupnih upravičencev, je pogojno sklenjenih več zavezovalnih pravnih poslov. Zahteva po predložitvi pogodbe o pravnem poslu v postopku odobritve pravnega posla iz 22. člena ZKZ je izpolnjena, če se predkupni upravičenec, ki je pravočasno sprejel ponudbo, sklicuje na izjavo o sprejemu ponudbe. Pristojna upravna enota za vse, ki so pravočasno zahtevali odobritev pravnega posla, vodi en postopek in z odločbo odobri le enega od pogojno sklenjenih pravnih poslov. Predkupni upravičenec, čigar pravni posel je bil odobren s pravnomočno odločbo pristojne upravne enote, pa nato lahko s tožbo v pravdnem postopku od prodajalca zahteva izročitev zemljiškoknjižnega dovolila.

17. Pred sprejemom Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012 je bila prevladujoča praksa sodišč in upravnih organov, da mora predkupni upravičenec, kadar ponudnik pogodbo sklene z drugo osebo, pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku, pristojna upravna enota pa je v tem primeru štela, da rok za vložitev zahteve za odobritev začne teči šele od pravnomočnosti sodbe.3 Nekatera sodišča pa so menila, da bi morala biti tožba vložena v prekluzivnem roku. Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu I Cp 7151/2006 z dne 13. 6. 2007 sprejelo stališče, da mora predkupni upravičenec vložiti tožbo v šestmesečnem prekluzivnem roku. Vrhovno sodišče je s sklepom II Ips 835/2007 z dne 28. 1. 2009 to odločitev razveljavilo. Pojasnilo je, da je pogodba med pravdnima strankama (pod pogoji iz toženčeve ponudbe in pod odložnim pogojem odobritve pristojne upravne enote) že sklenjena in da ima tožnik zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine, takšna terjatev pa po 350. členu OZ zastara v desetih letih od sklenitve pogodbe. Tudi Višje sodišče v Mariboru je v sklepu I Cp 1942/2008 z dne 11. 11. 2008 sprejelo stališče, da bi moral predkupni upravičenec vložiti tožbo za sklenitev pravnega posla v roku šestdesetih dni od poteka roka za sprejem ponudbe. Revizija zoper to odločitev ni bila vložena. Kasneje je Vrhovno sodišče pojasnilo, da za vložitev tožbe z zahtevkom, ki je oblikovan po prejšnji sodni praksi, ne velja (šestdesetdnevni) prekluzivni rok iz ZKZ, ki je predpisan za vložitev zahteve za odobritev pogodbe.4

18. Odločitev nižjih sodišč, da tožnikov odvetnik ni storil strokovne napake, je materialnopravno pravilna. Za konkretno presojo je ključno, da je bila v obravnavani zadevi ob izteku roka iz 22. člena ZKZ prevladujoča sodna praksa, po kateri je moral A. A. kot predkupni upravičenec pred vložitvijo vloge za odobritev pravnega posla najprej iztožiti sklenitev pogodbe in izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila v pravdnem postopku. Ker je A. A. ravnal v skladu s takšno prakso, si je ohranil rok za vložitev vloge za odobritev pravnega posla. Nosilno stališče revizije, da A. A. po pravnomočnem umiku tožbe ne bi več mogel vložiti nove tožbe iz razloga, ker bi moral tožbo vložiti v šestdesetdnevnem roku, je napačno. Revizija se zavzema za nedopustno retroaktivno uporabo Načelnega pravnega mnenja z dne 6. 4. 2012.5

19. Revizijska navedba, da se stroškovna odločitev ne da preizkusiti, ni utemeljena. Vrhovno sodišče je že pojasnilo, da če stranka v pravdi uspe v celoti in se sodišče strinja s predloženim stroškovnikom, praviloma zadostuje, če v obrazložitvi navede le, da je odločilo v skladu s predloženim stroškovnikom. Ker se vloga stranke, ki vsebuje stroškovnik, vroči nasprotni stranki, lahko tudi ta spozna, na kakšni podlagi je sodišče odločilo o pravdnih stroških nasprotne stranke. Ker za tretje osebe odločitev o pravdnih stroških nima posebnega pomena, zadostuje, če so razlogi za stroškovno odločitev (s pomočjo stroškovnika) znani le strankama postopka.6 **Odločitev o reviziji**

20. Vrhovno sodišče je revizijo kot neutemeljeno zavrnilo (378. člen ZPP).

**Odločitev o stroških revizijskega postopka**

21. Če zavrže ali zavrne pravno sredstvo, mora sodišče odločiti o stroških, ki so nastali v zvezi z njim (prvi odstavek 165. člena ZPP). Ker tožnik z revizijo ni uspel, mora sam nositi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 154. člena ZPP). Po načelu uspeha iz prvega odstavka 154. člena ZPP je toženki dolžan povrniti stroške, ki so ji nastali v zvezi s tem postopkom. Pri izračunu višine stroškov je bila upoštevana vrednosti spornega predmeta v višini 316.869,02 EUR. Revizijske stroške predstavljajo stroški zastopanja, odmerjeni po Odvetniški tarifi7, in sicer 3.000 točk za sestavo odgovora na revizijo po tarifni številka 21 in 40 točk kot pavšalni znesek po tretjem odstavku 11. člena Odvetniške tarife. Skupni stroški zastopanja znašajo 3.040 točk oziroma 1.824,00 EUR. Povečani za 22%-ni davek na dodano vrednost znašajo toženkini revizijski stroški 2.225,28 EUR. Odločitev o obveznosti plačila zamudnih obresti od dolgovanih stroškov temelji na 378. členu OZ, glede začetka teka zamudnih obresti pa na pravnem mnenju občne seje Vrhovnega sodišča z dne 13. decembra 2006. 1 Sodba VS RS z dne dne 7. 6. 2018, opr. št. II Ips 80/2018, 10. in 11. odstavek. 2 Uradni list RS, št. 36/2003 (novela ZKZ-B, ki je veljavna od 17. 4. 2003). 3 Sodba VS RS z dne 21. 2. 2013, opr. št. II Ips 643/2009. 4 Sodba VS RS z dne 13. 10. 2016, opr. št. II Ips 109/2015; sklep VS RS z dne 7. 1. 2016, opr. št. II Ips 210/2015. 5 Prim. sodbo in sklep VS RS z dne 7. 2. 2018, opr. št. II Ips 331/2017. 6 Sklep VS RS z dne 28. 11. 2017, opr. št. III Ips 34/2015, 11. odstavek. 7 Uradni list RS, št. 2/2015.