Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSRS Sodba I Ips 34489/2013

ECLI:SI:VSRS:2014:I.IPS.34489.2013 Kazenski oddelek

predobravnavni narok priznanje krivde opis kaznivega dejanja pravna kvalifikacija zmotno ugotovljeno dejansko stanje
Vrhovno sodišče
18. december 2014
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Obsojenec je dejanje na predobravnavnem naroku priznal, tako kot se mu je očitalo v vloženi obtožnici in kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe. Iz takega opisa dejanja pa ne izhajajo nobene dejstvene okoliščine, ki jih izpostavlja vložnik zahteve in po vsebini predstavljajo uveljavljanje drugačnega dejanskega stanja, kot je ugotovljeno z izpodbijano sodbo. Že iz določbe drugega odstavka 370. člena ZKP izhaja, da se sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde ne more izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 370. člena ZKP), ne glede na to, da ta razlog ni mogoče niti sicer uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

Izrek

I. Zahteva za varstvo zakonitosti se zavrne.

II. Obsojenca se oprosti plačila sodne takse.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče na Ptuju je obsojenega D. S. z uvodoma citirano sodbo spoznalo za krivega storitve kaznivega dejanja uboja po prvem odstavku 115. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) v zvezi s tretjim odstavkom 29. člena KZ-1. Izrečena mu je bila kazen sedem let zapora in varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v forenzičnem psihiatričnem oddelku Univerzitetnega kliničnega centra Maribor. Po četrtem odstavku 95. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) je bilo odločeno, da se obsojenca oprosti povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. točke drugega odstavka 92. člena ZKP ter da po prvem odstavku 97. člena ZKP stroški in nagrada obsojenčeve zagovornice obremenjujejo proračun.

2. Zoper sodbo sodišča prve stopnje je vložil pritožbo obsojenčev zagovornik, ki pa je bila s sodbo Višjega sodišča v Mariboru III Kp 34489/2013 z dne 8. 4. 2014 kot neutemeljena zavrnjena in potrjena sodba sodišča prve stopnje. Obsojenec je bil oproščen plačila sodne takse, kot stroškov pritožbenega postopka.

3. Zoper pravnomočno sodbo je zagovornik obsojenca vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, v kateri uvodoma navaja, da jo vlaga „iz vseh razlogov po ZKP“, in predlaga, da se ji ugodi ter izpodbijano sodbo spremeni, tako da se obsojenca oprosti oziroma se mu kazen odpusti ali izreče milejšo kazen; podrejeno pa, da se izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje sodišču druge stopnje.

4. V odgovoru na zahtevo za varstvo zakonitosti je vrhovna državna tožilka Savica Pureber izrazila mnenje, da je ta utemeljena.

5. Odgovor vrhovne državne tožilke je bil poslan obsojencu in njegovemu zagovorniku, ki pa se o njem nista izjavila.

6. V zahtevi za varstvo zakonitosti vložnik izpostavlja, da je pravna opredelitev kaznivega dejanja, ki se očita obsojencu napačna, ker to dejanje „izpolnjuje vse znake uboja na mah“ po 117. členu KZ-1. Na to naj bi kazala vsa dejstva in dokazi, obsojenec pa tudi ni priznal pravne kvalifikacije, ki je kot laik niti ne pozna in zato priznanje lahko obsega le dejansko stanje očitanega dejanja. Vložnik zahteve utemeljuje svoje stališče z nadaljnjim prikazom teoretičnih izhodišč v zvezi s pravno opredelitvijo kaznivega dejanja uboja na mah ter zaključi, da so v obravnavanem primeru izpolnjeni vsi kriteriji za tako opredelitev obsojenčevega ravnanja. Obsojenca naj bi namreč žrtev kaznivega dejanja napadla in mu grozila, da mora takoj zapustiti stanovanje, čeprav obsojenec ni imel drugega bivališča in se zato ni imel kam preseliti.

7. Stališče vložnika zahteve ni utemeljeno, saj je obsojenec dejanje na predobravnavnem naroku priznal (kar je v pritožbenem postopku izpostavilo že sodišče druge stopnje – točka 6 obrazložitve sodbe), tako kot se mu je očitalo v vloženi obtožnici in kot je opisano v izreku izpodbijane sodbe. Iz takega opisa dejanja pa ne izhajajo nobene dejstvene okoliščine, ki jih izpostavlja vložnik zahteve in po vsebini predstavljajo uveljavljanje drugačnega dejanskega stanja kot je ugotovljeno z izpodbijano sodbo. Že iz določbe drugega odstavka 370. člena ZKP pa izhaja, da se sodba, izrečena na podlagi sprejetega priznanja krivde ne more izpodbijati iz razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (3. točka prvega odstavka 370. člena ZKP), ne glede na to, da ta razlog ni mogoče niti sicer uveljavljati z zahtevo za varstvo zakonitosti (drugi odstavek 420. člena ZKP).

8. Iz enakih razlogov zakonitosti pravnomočne sodbe ne more omajati niti nadaljnje utemeljevanje stališč v zahtevi za varstvo zakonitosti, ko vložnik obširno predstavlja dejanske okoliščine, v katerih je bilo obravnavano dejanje storjeno, predhodna razmerja med obsojenim, žrtvijo in obsojenčevo materjo, od zgodnjega otroštva dalje, ter se s sklicevanjem na svoje videnje dejanskega stanja zavzema za pravno opredelitev obsojenčevega ravnanja kot prekoračenega silobrana. Istovrstne pritožbene navedbe je sicer pravilno zavrnilo že sodišče druge stopnje (točka 10 in 11 obrazložitve sodbe sodišča druge stopnje); kot nedovoljeno uveljavljanje dejanskega stanja pa jih opredeljuje tudi Vrhovno sodišče. 9. Izrečeno kazen je dopustno izpodbijati z zahtevo za varstvo zakonitosti le iz razloga po 5. točki 372. člena ZKP, torej če je bila pri tem prekoračena pravica, ki jo ima sodišče po zakonu. Razlogi, ki se jih v tej zvezi navaja v zahtevi za varstvo zakonitosti (uporaba nepravilne pravne kvalifikacije dejanja in posledično previsoka kazen; okoliščine, v katerih je obsojenec živel, s posebnim obzirom na medsebojne odnose z B. H.; težka psihična in bolezenska stanja obsojenca) pa niso okoliščine, ki bi utemeljevale tako prekoračitev pravice, ki jo sicer ima sodišče pri izbiri kazni in njeni odmeri. Vsebinsko torej zahteva uveljavlja za to izredno pravno sredstvo nedovoljen razlog iz prvega odstavka 374. člena ZKP. V tej zvezi je neutemeljeno tudi vložnikovo sklicevanje na domnevno podobne primere iz sodne prakse Višjega sodišča v Ljubljani in Vrhovnega sodišča, kjer naj bi bile izrečene bistveno nižje kazni za kazniva dejanja umora. Glede na specifične okoliščine posameznega primera, ki jih mora sodišče posebej upoštevati in ovrednotiti pri vsakem izrekanju kazenskih sankcij, je metodološko nesprejemljivo njihovo neselekcionirano primerjanje in zato na ta način ni mogoče omajati razumne presoje vseh tistih konkretnih okoliščin, ki jih je v utemeljitev izrečene kazni zapora v tem primeru upoštevalo in obrazložilo sodišče prve stopnje. Izrečena kazen zapora je v izpodbijani sodbi v okviru zakonsko predpisanega razpona, določno pa so opredeljene tudi vse relevantne olajševalne okoliščine (točka 7 obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje), ki so narekovale izrek sedemletne kazni zapora, zato v tem delu sodišče ni storilo zatrjevane kršitve kazenskega zakona.

10. Zaradi navedenih razlogov, ko v izpodbijani sodbi niso bile ugotovljene nobene od bistvenih kršitev določb kazenskega postopka, niti kazenskega zakona, po vsebini pa se je uveljavljal razlog zmotno ugotovljenega dejanskega stanja, je bila na podlagi 425. člena ZKP zahteva za varstvo zakonitosti zavrnjena kot neutemeljena.

11. Glede na slabe gmotne razmere je Vrhovno sodišče obsojenca po četrtem odstavku 98. člena ZKP oprostilo plačila sodne takse, kot stroška, nastalega v postopku s tem izrednim pravnim sredstvom.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia