Jedro

Pritrditi je treba navedbam pritožnice, ki opozarja, da je bila obtožencu za kaznivo dejanje uboja kazen le določena, saj sodba kot celota obtožencu še ni bila izrečena. Drugačna procesna situacija bi bila v primeru, če bi pritožbeno sodišče obtožencu kazen osem let izreklo, preostali del postopka pa izločilo iz spisa. V tem primeru bi bil obtoženec pravnomočno obsojen za eno kaznivo dejanje in bi seveda dobil status zapornika. Postopek za drugo kaznivo dejanje pa bi se vodil ločeno. Ker torej sodba v enotnem kazenskem postopku, ki teče po citirani obtožnici, obtožencu še ni bila izrečena, od vložitve obtožnice pa je minilo že več kot dve leti, je Vrhovno sodišče pritožbi obdolženčeve zagovornice ugodilo in obtožencu pripor odpravilo.

Izrek

Pritožbi zagovornice se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se pripor zoper obtoženega M. F. odpravi.

Obrazložitev

A. 1. Okrožno državno tožilstvo v Mariboru je dne 7. 7. 2017 zoper obtoženega M. F. vložilo obtožnico zaradi kaznivega dejanja poskusa umora po 4. točki 116. člena v zvezi s 34. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ter kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. člena tega zakona. S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru I K 11688/2017 z dne 29. 10. 2018 je bil obtoženec spoznan za krivega storitve obeh kaznivih dejanj ter mu je bila izrečena enotna kazen enajst let zapora v katero je sodišče po prvem odstavku 56. člena KZ-1 vštelo čas prestan v priporu od dne 13. 3. 2017 od 23.40 ure dalje. Za tem je Višje sodišče v Mariboru delno ugodilo pritožbama zagovornikov obtoženega F. in spremenilo izpodbijano sodbo v odločbi o krivdi in pravni opredelitvi ter v odločbi o kazenski sankciji tako, da je obdolženega F. spoznalo za krivega kaznivega dejanja poskusa uboja po prvem odstavku 115. člena v zvezi s 34. členom KZ-1 in mu za to kaznivo dejanje določilo kazen osem let zapora, v katero mu je vštelo čas prebit v priporu, razveljavilo pa je izpodbijano sodbo v odločbi o krivdi in določeni kazni za kaznivo dejanje iz točke II izreka in v odločbah o izreku enotne kazni, o stroških postopka in premoženjskopravnem zahtevku oškodovanca ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. S sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru z dne 18. 4. 2019 je bil obtoženi M. F. zatem spoznan za krivega še storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti po prvem odstavku 314. člena KZ-1, za katero mu je sodišče določilo kazen eno leto zapora ter mu ob upoštevanju kazni osem let zapora, ki je bila obtožencu določena s sodbo Višjega sodišča v Mariboru z dne 7. 3. 2019 po 3. točki drugega odstavka 53. člena KZ-1 izreklo enotno kazen osem let in deset mesecev zapora. To sodbo pa je zatem pritožbeno sodišče ponovno razveljavilo dne 3. 10. 2019 in vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje pred drugim predsednikom senata.

2. Ker se obtoženec nahaja v priporu, je pritožbeno sodišče na podlagi tretjega odstavka 394. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) preizkusilo še priporne razloge in presodilo, da je priporni razlog ponovitvene nevarnosti na strani obtoženca še vedno podan.

B.

3. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožila obtoženčeva zagovornica in navaja, da za podaljšanje pripora ni več zakonskih pogojev in da tudi sicer priporni razlogi niso več podani. Meni, da v zvezi z dejanjem poskusa umora oziroma sedaj uboja pripor ni več dopusten, saj sme pripor trajati največ dve leti po vložitvi obtožnice, nikakor pa ne dlje od pravnomočnosti obsodilne sodbe. Opozarja še na to, da višje sodišče ob spremembi prvostopenjske sodbe zaporne kazni ni izreklo, temveč zgolj določilo, kar pa seveda ne sme biti v škodo obtoženca v okviru presoje pogojev za nadaljevanje pripora v zvezi z dejanjem, glede katerega kazenski postopek še teče. 4. Po določbi petega odstavka 207. člena ZKP sme pripor trajati po vložitvi obtožnice največ dve leti. Če v tem letu obtožencu ni izrečena obsodilna sodba se pripor odpravi in se obtoženec izpusti.

5. V konkretnem primeru je bila zoper obdolženega M. F. vložena obtožnica dne 7. 7. 2017. Kot je bilo prikazano uvodoma zoper njega teče enotni kazenski postopek, ki je sicer res delno materialno pravnomočen, saj sodbe v delu, ki se nanaša na kaznivo dejanje uboja in določeno kazen osem let zapora ni mogoče več izpodbijati s pritožbo. Vendar pa ta del ni formalno pravnomočen in tudi ne izvršljiv, saj je bila obtožencu kazen le določena, medtem ko je bila izrečena enotna kazen s sodbo pritožbenega sodišča razveljavljena in vrnjena sodišču prve stopnje v novo sojenje. To sodišče bo bodisi obtoženca ponovno spoznalo za krivega tudi storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti in bo tedaj obtožencu izreklo enotno kazen s kaznijo osem let določeno za kaznivo dejanje poskusa uboja, zoper to enotno kazen pa ima obtoženec pravico do pritožbe, ali v nasprotnem primeru, če bi sodišče obtoženca storitve kaznivega dejanja povzročitve splošne nevarnosti oprostilo, bi moralo določeno kazen za kaznivo dejanje poskusa uboja obtožencu izreči. Zato je treba pritrditi navedbam pritožnice, ki opozarja, da je bila obtožencu za kaznivo dejanje uboja kazen le določena, saj sodba kot celota obtožencu še ni bila izrečena. Drugačna procesna situacija bi bila v primeru, če bi pritožbeno sodišče obtožencu kazen osem let izreklo, preostali del postopka pa izločilo iz spisa. V tem primeru bi bil obtoženec pravnomočno obsojen za eno kaznivo dejanje in bi seveda dobil status zapornika. Postopek za drugo kaznivo dejanje pa bi se vodil ločeno.

6. Ker torej sodba v enotnem kazenskem postopku, ki teče po citirani obtožnici obtožencu še ni bila izrečena, od vložitve obtožnice pa je minilo že več kot dve leti, je Vrhovno sodišče pritožbi obdolženčeve zagovornice ugodilo in obtožencu pripor odpravilo.

7. Pritožnica v pritožbi sicer izraža še dvome v obstoj pripornega razloga ponovitvene nevarnosti, vendar pritožbene sodišče glede na to, da je pripor odpravilo, teh pritožbenih navedb ni presojalo.