Jedro

Odgovor na vprašanje, ki ga tožnica zastavlja v predlogu za dopustitev revizije, na načelni ravni ustreza ciljem, ki naj bi jih Vrhovno sodišče uresničilo na podlagi inštituta dopuščene revizije. Vendar pa mora biti pravno vprašanje relevantno tudi za odločitev v zadevi, v kateri je dopustitev revizije predlagana. V konkretnem primeru ko po izpodbijani sodbi versko prepričanje tožnice ter njegov vpliv na njeno osebnost, osebne in osebnostne značilnosti, niso bile okoliščine, ki bi bistveno vplivale na odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, zaradi česar se Vrhovnemu sodišču do zastavljenega vprašanja ne bi bilo treba opredeliti.

Izrek

Predlog se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je razvezalo zakonsko zvezo, ki sta jo 2. 9. 2006 v A. sklenili pravdni stranki, med njenim trajanjem rojena mladoletna otroka dodelilo v varstvo in vzgojo očetu, materi naložilo zanju plačevati preživnino ter uredilo stike med otrokoma in materjo tako, da ti potekajo pod nadzorom strokovnih sodelavcev Centra za socialno delo Ljubljana B. vsako drugo sredo od 15. do 16. ure pod pogojem, da mati najmanj 48 ur pred predvidenim stikom center za socialno delo obvesti o svoji udeležbi in da nato na stik pristopi sama, brez navzočnosti drugih članov, pripadnikov ali simpatizerjev društva C. 2. Sodbo sodišča prve stopnje je, razen v delu, s katerim je bila razvezana zakonska zveza pravdnih strank, tožnica izpodbijala s pritožbo. Njeno pritožbo je sodišče druge stopnje zavrnilo in v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje potrdilo.

3. Tožnica je zoper sodbo sodišča druge stopnje v delu, ki se nanaša na varstvo in vzgojo ... rojene D. D. in ... rojenega E. D., vložila predlog za dopustitev revizije. Vrhovnemu sodišču je predlagala, naj revizijo dopusti glede pravnega vprašanja, ali sme sodišče diskvalificirati roditeljico (roditelja) pri zaupanju njenih (njegovih) mladoletnih otrok v varstvo in vzgojo njej (njemu) na podlagi verskega prepričanja te roditeljice (tega roditelja), če njeno (njegovo) versko prepričanje pogojuje in/ali oblikuje njeno (njegovo) osebnost, osebne in osebnostne značilnosti. Navaja, da je po oceni sodišča druge stopnje sama osebnostno manj primerna za varstvo in vzgojo otrok kot njun oče, na kar naj bi vplivala njena verska pripadnost združenju C., pri čemer naj bi bila tožničina pripadnost temu duhovnemu gibanju, kot ga definira sodba pritožbenega sodišča, po oceni slednjega le eden od simptomov oziroma posledic tožničine osebnostne strukture. Trdi, da je izpodbijana sodba nezakonita, saj je drugostopenjsko sodišče perpetuiralo kršitve, ki jih je zagrešilo že sodišče prve stopnje. Na odločitev je vplivala izključno in samo pripadnost tožnice C., sodišči prve in druge stopnje sta jo izrazito diskriminirali na podlagi njenega verskega prepričanja, ki je po svoji vsebini izrazito usmerjeno k dobremu, česar pa nobeno od sodišč do sedaj ni ugotavljalo. S tem so bile kršene številne določbe Ustave Republike Slovenije, Evropske konvencije o človekovih pravicah in Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ter je bilo odstopljeno od sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevah Hoffmann proti Avstriji in Palau-Martinez proti Franciji.

4. Po določbi prvega odstavka 367.a člena Zakona o pravdnem postopku sodišče dopusti revizijo, če je od odločitve Vrhovnega sodišča mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Odgovor na vprašanje, ki ga tožnica zastavlja v predlogu za dopustitev revizije, na načelni ravni ustreza ciljem, ki naj bi jih Vrhovno sodišče uresničilo na podlagi inštituta dopuščene revizije. Vendar pa mora biti pravno vprašanje relevantno tudi za odločitev v zadevi, v kateri je dopustitev revizije predlagana. V konkretnem primeru ko po izpodbijani sodbi versko prepričanje tožnice ter njegov vpliv na njeno osebnost, osebne in osebnostne značilnosti, niso bile okoliščine, ki bi bistveno vplivale na odločitev o zaupanju otrok v varstvo in vzgojo, zaradi česar se Vrhovnemu sodišču do zastavljenega vprašanja ne bi bilo treba opredeliti. Predlog je zato zavrnilo.