Jedro

Tožena stranka je tožnicama sprva izdala odločbi o razrešitvi, ki ju je kasneje zaradi nepravilne materialne podlage sama razveljavila in nato podala predmetni redni odpovedi iz poslovnega razloga. V odpovedi se je sklicevala na 50. člen ZOFVI, ki določa, da pomočnik ravnatelja v javnem vrtcu pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodskih in pedagoških nalog, ter na 56. člen ZOFVI, ki določa, da pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj, ki mora pomočnika ravnatelja in vzgojiteljski zbor seznaniti z razlogi za razrešitev. V odpovedi je še navedeno, da ravnatelja in njegovega pomočnika veže načelo zaupnosti in ker te zaupnosti med ravnateljico tožene stranke in tožnicama ni več, sta bili tožnici razrešeni in jima je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Hkrati z odpovedjo jima je bila ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vzgojiteljice. ZDR-1 med poslovnimi razlogi, zaradi katerih je mogoče redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne navaja izgube zaupanja. Prav tako redna odpoved iz poslovnega razloga ni sredstvo za razrešitev po ZOFVI. Zakonitost redne odpovedi iz poslovnega razloga se presoja z vidika določbe iz 89. člena ZDR-1, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (89. člen ZDR-1). Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nezakonitost izpodbijanih odpovedi.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi tako, da se izpodbijani del sodbe razveljavi v točki I/2 in II/2 izreka ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se v nerazveljavljenem izpodbijanem delu sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 3. 12. 2015, podana prvi tožnici, nezakonita in se odpravi (I/1. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da je dolžna tožnico povabiti nazaj na delo, jo brez prekinitve prijaviti v zavarovanje in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati vse pripadajoče neizplačane plače, kot če bi delala, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov od pripadajočega bruto zneska, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače v plačilo dalje do plačila, v roku 15 dni (I/2. točka izreka). Tudi glede druge tožnice je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga z dne 3. 12. 2015, podana drugi tožnici, nezakonita in se jo odpravi (II/1. točka izreka) ter toženi stranki naložilo, da je dolžna drugo tožnico povabiti nazaj na delo, jo brez prekinitve prijaviti v zavarovanje in ji za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja obračunati in izplačati vse pripadajoče neizplačane plače, kot če bi delala, po predhodnem odvodu davkov in prispevkov od pripadajočega bruto zneska, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od zapadlosti posamezne mesečne plače v plačilo dalje do plačila, v roku 15 dni (II/2. točka izreka). Odločilo je še, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka (III. točka izreka).

2. Zoper sodbo (razen zoper del, da tožnici krijeta sami svoje stroške postopka) se pritožuje tožena stranka. Uveljavlja vse tri pritožbene razloge po 338. členu ZPP. Ne strinja se s stališčem, da ZDR-1 med poslovnimi razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi ne omenja izgube zaupanja. Meni, da to predvideva že pogodba o zaposlitvi. Poudarja, da sodišče ne more presojati poslovnih odločitev delodajalca. Izguba zaupanja med ravnateljem in pomočnikom ravnatelja, kar sta bili tožnici, je na podlagi ZOFVI in posledično tudi na podlagi ZDR-1 utemeljen razlog, ki je ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov strank onemogoča nadaljevanje delovnega razmerja. S tem je podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu. Ravnateljica tožene stranke je odgovorna za organizacijo tožene stranke. Ima pravico, da za za svojega pomočnika imenuje osebo, ki ji zaupa. Zakon ravnateljem ne predpisuje pogojev za imenovanje oz. razrešitev pomočnikov. Gre za diskrecijsko pravico. Ravnatelj se lahko kadarkoli odloči, da pomočnika razreši. Poslovni razlog je podoben kot razlog za razrešitev. Sklep o razrešitvi, ki temelji na 56. členu v zvezi s 50. členom ZOFVI sam po sebi predstavlja poslovni razlog iz 89. člena ZDR-1. Sodišče je prezrlo, da tožnicama delovno razmerje pri toženi stranki sploh ni prenehalo, saj sta sprejeli ponujeno delovno mesto vzgojitelja. Zato odločitev v točkah I/2 in II/2 izreka ni pravilna. Napačna je naložitev reintegracije in obračuna ter izplačila plače od prenehanja delovnega razmerja (do česar ni prišlo) dalje. Predlaga, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo spremeni tako, da toženi zahtevek v celoti zavrne.

3. Tožnici sta vložili odgovor na pritožbo, v katerem predlagata njeno zavrnitev.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, naštete v 2. odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.), ter na pravilno uporabo materialnega prava. Sodišče prve stopnje v zvezi z ugotovitvijo o nezakonitosti izpodbijanih odpovedi ni storilo nobenih postopkovnih kršitev. Glede tega dela odločitve je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo materialno pravo ter pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, kar pa ne velja za odločitev o reintegraciji in reparaciji v točkah I/2 in II/2 izreka.

6. Sodišče prve stopnje namreč ni pravilno upoštevalo tretjega odstavka 91. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1, Ur. l. RS. št. 21/2013 in nasl.), po katerem se v primeru ugotovitve nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi šteje, da je bila nova pogodba o zaposlitvi sklenjena pod razveznim pogojem. Pritožba pravilno navaja, da tožnicama zaradi podpisa nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vzgojiteljice, kar jima je bilo ponujeno ob redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga za delovno mesto pomočnica ravnateljice, delovno razmerje pri toženi stranki na podlagi izpodbijanih odpovedi sploh ni prenehalo. Prav tako iz izpodbijane sodbe ni razbrati, na katero delovno mesto se nanašata naložena reintegracija in reparacija. Zaradi zmotne uporabe navedenega zakonskega določila je ostalo tudi dejansko stanje s tem v zvezi neraziskano.

7. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta izpodbijani redni odpovedi iz poslovnega razloga nezakoniti. Neutemeljene so pritožbene navedbe v zvezi s tem, da je šlo po vsebini za razrešitev. Tožena stranka je tožnicama sprva celo izdala odločbi o razrešitvi, ki pa ju je zaradi nepravilne materialne podlage sama razveljavila in nato podala predmetni redni odpovedi iz poslovnega razloga. V odpovedi se je sklicevala na 50. člen Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96 in nasl.), ki določa, da pomočnik ravnatelja v javnem vrtcu pomaga ravnatelju pri opravljanju poslovodskih in pedagoških nalog, ter na 56. člen ZOFVI, ki določa, da pomočnika ravnatelja imenuje in razrešuje ravnatelj, ki mora pomočnika ravnatelja in vzgojiteljski zbor seznaniti z razlogi za razrešitev. V odpovedi je še navedeno, da ravnatelja in njegovega pomočnika veže načelo zaupnosti in ker te zaupnosti med ravnateljico tožene stranke in tožnicama ni več, sta bili tožnici razrešeni in jima je bila podana redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Hkrati z odpovedjo jima je bila ponujena sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto vzgojiteljice.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da ZDR-1 med poslovnimi razlogi, zaradi katerih je mogoče redno odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne navaja izgube zaupanja. Prav tako redna odpoved iz poslovnega razloga ni sredstvo za razrešitev po ZOFVI. Zakonitost redne odpovedi iz poslovnega razloga se presoja z vidika določbe iz 89. člena ZDR-1, ali je prenehala potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (89. člen ZDR-1). Razlogi, na katere se sklicujeta izpodbijani odpovedi, ne sodijo v ta okvir. Prav tako ne drži pritožbena navedba, da pogodba o zaposliti predvideva kot razlog za odpoved izgubo zaupanja in razrešitev z delovnega mesta. Pogodba o zaposlitvi lahko preneha zakonito veljati le na enega od načinov, ki jih predvideva zakon (77. člen ZDR-1). ZOFVI določa zgolj način razrešitve s funkcije pomočnice ravnateljice, ne pa tudi redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo nezakonitost izpodbijanih odpovedi.

9. Pritožbeno sodišče je na podlagi 355. člena ZPP pritožbi ugodilo tako, da je odločitev v I/2. in II/2. točki izreka sodbe razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje, v katerem naj pravilno uporabi tretji odstavek 91. člena ZDR-1. V posledici ugotovitve nezakonitosti izpodbijanih odpovedi naj torej upošteva, da sta bili novi pogodbi o zaposlitvi sklenjeni pod razveznim pogojem, kar pomeni, da sta tožnici upravičeni do pravic iz delovnega razmerja po odpovedani pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice ravnateljice. V zvezi s tem naj sodišče prve stopnje ugotovi relevantna dejstva za odločitev o še spornem delu zahtevka ter pravilno oblikuje izrek sodbe.

10. Ker v zvezi s preostalim izpodbijanim delom odločitve niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, niti razlogi, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, je pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in v tem delu sodbo potrdilo (353. člen ZPP), vključno z odločitvijo o stroških postopka, da tožena stranka sama krije svoje stroške postopka, saj nosi delodajalec v tovrstnih sporih sam svoje stroške postopka ne glede na uspeh strank v postopku (41. člen Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1, Ur. l. RS, št. 2/2004 in nasl.).