Jedro

. Toženka ni zatrjevala niti dokazala ekonomskega, organizacijskega, tehnološkega, strukturnega ali podobnega razloga na strani delodajalca, ki bi utemeljeval redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je utemeljevala z razlogi, ki bi bili lahko relevantni za razrešitev tožnic s položaja pomočnika ravnatelja, vendar razrešitve ni izvedla. Ker domnevna izguba zaupanja med ravnateljico in tožnicama ne dokazuje obstoja poslovnega razloga in tudi sicer nikakor ne predstavlja razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je odpoved nezakonita.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ju je toženka podala tožnicama A. A. in B. B. dne 3. 12. 2015, nezakonita. Toženki je naložilo, da tožnici vrne na delo, ju prijavi v zavarovanje in jima za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja prizna vse pravice iz pogodbe o zaposlitvi, kot če bi delali. Sodišče je presodilo, da izguba zaupanja ni utemeljen poslovni razlog in da tudi razrešitev z delovnega mesta ni zakonit poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.

2. Sodišče druge stopnje je delno ugodilo pritožbi toženke in del odločitve o reintegraciji in reparaciji, glede na to, da tožnicama delovno razmerje sploh ni prenehalo, razveljavilo. Potrdilo pa je odločitev o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Pritrdilo je presoji, da je odpoved nezakonita, ker zakon med poslovnimi razlogi, zaradi katerih je mogoče odpovedati pogodbo o zaposlitvi, ne navaja izgube zaupanja, prav tako pa redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga ni sredstvo za razrešitev delavcev po Zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja (ZOFVI, Ur. l. RS, št. 12/96 in naslednji).

3. Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila revizijo, v kateri uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotno uporabo materialnega prava. Navaja, da je bistvo tega spora vprašanje, ali je toženka upravičeno redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga s ponudbo nove na podlagi porušenega zaupanja med ravnateljico toženke in tožnicama kot pomočnicama ravnateljice. V nadaljevanju navaja, da je ZOFVI specialni predpis v razmerju do ZDR-1, zato bi moralo sodišče ta specialni predpis uporabiti, zlasti glede tega, da je pomočnik ravnatelja delavec s posebnimi pooblastili in ne vodstveni kader ter da sklep o razrešitvi pomočnika ravnatelja, ki temelji na 56. členu ZOFVI, v povezavi s 50. členom ZOFVI predstavlja sam po sebi poslovni razlog iz 1. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1. 4. Tožnici v odgovoru na revizijo predlagata njeno zavrnitev.

5. Revizija ni utemeljena.

6. Na podlagi prvega odstavka 371. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) revizijsko sodišče preizkusi izpodbijano sodbo v tistem delu, v katerem se izpodbija z revizijo in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni.

7. Revizija uvodoma uveljavlja bistvene kršitve določb pravdnega postopka, vendar jih v nadaljevanju ne konkretizira. Zato tako uveljavljanega revizijskega razloga ni mogoče upoštevati.

8. Materialno pravo ni zmotno uporabljeno.

9. Izpodbijana sodba temelji na naslednjih dejanskih ugotovitvah: - da sta imeli tožnici sklenjeni pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto pomočnice ravnateljice za nedoločen čas, - da ju je ravnateljica 27. 11. 2015 razrešila z delovnega mesta pomočnic ravnateljice in odločila, da se premestita na drugo ustrezno delovno mesto, - da je ravnateljica 3. 12. 2015 izdala odločbo, s katero je razveljavila odločbi o razrešitvi in premestitvi "zaradi napačne pravne podlage", - da jima je 3. 12. 2015 redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga in jima ponudila v podpis novi pogodbi, ki sta ju sprejeli.

Toženka se je v odpovedi sklicevala na 50. člen ZOFVI in navajala, da ravnatelja in pomočnika veže načelo zaupnosti, te pa med njo in tožnicama ni več, da sta bili zaradi tega razrešeni in jima je bila podana odpoved iz poslovnega razloga.

10. Poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1 je podan, če preneha potreba po opravljanju določenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Pravilna je presoja sodišča druge stopnje, da razlogi, ki jih je toženka navedla v odpovedih pogodb o zaposlitvi tožnicama - izguba zaupanja med njima in ravnateljico - ne spadajo v ta okvir. Revizija neutemeljeno meša pogoje za razrešitev pomočnika ravnatelja po določbah ZOFVI s pogoji za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga po ZDR-1. Res je, da sodi odločitev o razrešitvi pomočnika ravnatelja v pristojnost ravnatelja in da je za njun medsebojni odnos pomembno vprašanje zaupnosti, vendar tožnici s položaja pomočnic ravnatelja nista bili razrešeni, saj je toženka sklep o razrešitvi z dne 27. 11. 2015 razveljavila z odločbo 3. 12. 2015, nato pa tožnicama pogodbo o zaposlitvi odpovedala iz poslovnega razloga. Med določbami ZOFVI (50. in 56. člen, ki urejata vprašanje razrešitve pomočnika ravnatelja) in določbami ZDR-1 (prva alineja prvega odstavka 89. člena, ki ureja odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga), sploh ni mogoče potegniti primerjave, ker urejajo različne institute delovnega prava. Zato v tem okviru ni mogoče govoriti o razmerju specialnosti določb ZOFVI do določb ZDR-1. Toženka ni zatrjevala niti dokazala ekonomskega, organizacijskega, tehnološkega, strukturnega ali podobnega razloga na strani delodajalca, ki bi utemeljeval redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Odpoved je utemeljevala z razlogi, ki bi bili lahko relevantni za razrešitev tožnic s položaja pomočnika ravnatelja, vendar razrešitve ni izvedla. Ker torej domnevna izguba zaupanja med ravnateljico in tožnicama ne dokazuje obstoja poslovnega razloga in tudi sicer nikakor ne predstavlja razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi, je odpoved nezakonita.

11. Na druge revizijske navedbe, ki s predmetom odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nimajo prav nobene zveze in kažejo le na večje nepoznavanje delovnopravne zakonodaje (tako v smislu ZOFVI kot v smislu ZDR-1), ni potrebno odgovarjati.

12. Ker niso podani z revizijo uveljavljeni razlogi, jo je Vrhovno sodišče na podlagi 378. člena ZPP zavrnilo. Zavrnitev revizije zajema tudi njen stroškovni del.